Minister Kumer: Na prihajajočo zimo smo zelo dobro pripravljeni

Dogodek Energetika in pravo ’22, ki smo ga organizirali že 13. po vrsti, je za nami. Slišali smo, kako poteka obvladovanje energetske krize, kakšna je vloga regulatorja v spremenjenih razmerah, katere so ključne novosti energetske zakonodaje in kaj lahko glede oskrbe z energijo pričakujemo v prihodnje.

V uvodnem nagovoru je minister za infrastrukturo, mag. Bojan Kumer, predstavil aktualno dogajanje na državni in evropski ravni in izpostavil, da je sedanja vlada doslej sprejela že celo vrsto ukrepov in z njimi povezano zakonodajo za omilitev posledic sedanje energetske krize: ”Prebivalstvu bi radi omogočali, da imajo znosne cene in da pride draginja pod kontrolo, za gospodarstvo pa si ne želimo le, da bi preživelo, ampak da iz krize izzide kot zmagovalec.” Minister je izpostavil, da so bili doslej sprejeti akti povezani z zamejitvijo cen električne energije in plina, regulacijo cen drugih energentov, znižanjem davka in trošarine, dopolnili so zakon za pomoč gospodarstvu, sprejeli zakon o začasnih ukrepih za omilitev energetske draginje za najbolj ranljive prebivalce, sprejeli uredbo o poroštvu za energetska podjetja, ustanovili krizno skupino za obvladovanje energetske krize in podobno. ”Mislim, da smo se na razmere dobro odzvali, prav tako so energetske družbe dobro opravile svojo vlogo. Kot država članica smo zelo dobro pripravljeni na prihajajočo zimo, tudi cene energentov pri nas so pod povprečjem Evropske unije.” Ob tem je spomnil, da poleg ukrepov namenjenih reševanju kratkoročnih energetskih izzivov, ministrstvo ne pozablja tudi na dolgoročne rešitve, pri čemer je denimo skupaj z operaterji pripravilo zemljevid možnih lokacij za takojšnje naložbe v obnovljive vire, vodi dialog z družbo SDH o pripravi družb na dolgoročne energetske izzive, ki izhajajo iz globalnega okolja in vodi razprave o posodobitvah strateških dokumentov. Sedanja zanesljiva dobava električne energije v času, ko je ustavljen TEŠ in je bila nuklearka v rednem remontu, je tudi potrdila, da smo se na izredne razmere dobro pripravili, pri čemer je bilo izvedenih tudi nekaj testov, kako ravnati v primeru poslabšanja razmer.

Kumer je izpostavil tudi proaktivno delovanje Slovenije na evropski ravni, pri čemer so bili nekateri pomembni ukrepi sprejeti tudi na predlog Slovenije. ”Skoraj vsak dan imamo aktivni dialog z Brusljem, ” je dejal Kumer in dodal, da so nekatere nove usmeritve glede delovanja trga z energijo in ukrepov uspešno vplivale na znižanje veleprodajnih cen zemeljskega plina. ”Zavedati se moramo, da se dogajajo velike spremembe in, da nihče ni mogel predvideti, kaj vse se bo letos na področju energetike dogajalo. Sedanja kriza je opozorila tudi na to, da dosedanji poslovni model, ki je temeljil na preveliki navezanosti na poceni ruske energente, ni pravi in bo treba zeleni prehod še pospešiti.”

Na osrednjem dopoldanskem omizju so mag. Kumer, direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc in direktor Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Aleš Cantarutti spregovorili o tem, kaj nas na področju oskrbe z energijo čaka v prihodnjem in naslednjih letih in kako se na krizne razmere najbolje pripraviti. Cantarutti je dejal, da so ministrove besede glede izvajanja protikriznih ukrepov in vladni oceni, da so razmere obvladljive, pomirjujoče in dodal, da to spoznanje počasi vendarle prodira tudi v gospodarstvo. ”Pozdravljam potezo vlade, ki je za prebivalstvo in drobno gospodarstvo omogočila relativno ugodne cene, bo pa potrebno cene omejiti tudi za srednja in večja podjetja, ki so najbolj na udaru krize, hkrati pa ustvarjajo velik delež slovenskega BDP-ja.”

Ob tem je opozoril, da gospodarstvenike moti predvsem velika negotovost glede prihodnjih cen energentov in surovin, saj v takšnih okoliščinah težko planirajo prihodnje poslovanje: ”Negotovost je tisto, kar najbolj ubija gospodarstvo, ko ne veš, kakšni bodo stroški surovin, energije, koliko ljudi sploh zaposliti… To trenutno najbolj bega menedžerje v podjetjih pri planiranju za prihodnje leto.” Želja gospodarstva je po njegovem mnenju, da se cene elektrike in plina čim prej stabilizirajo na razumni ravni, pri čemer pa sam zastopa mnenje, da je treba na regulacijo trga posegati s tresočo roko in ne za vsako ceno ter, da je treba okrepiti prizadevanja za zagotovitev enakih pogojev za vse v EU ter ustrezno konkurenčnost evropskega gospodarstva tudi na globalni ravni, saj so cene energentov zunaj EU ta hip precej pod evropskimi. Na koncu je še izpostavil, da razmere gospodarstvo že nekaj časa silijo k večji energetski učinkovitosti in preusmeritvi na obnovljive vire energije, pri čemer bo treba odpraviti še nekatere zakonske omejitve in olajšati umeščanje proizvodnih naprav v prostor ter izrabiti rezerve na področju oskrbe z energijo v smislu varčevanja in učinkovitejše rabe tudi na ravni družbe kot celote.

Svoje razmišljanje je delil tudi direktor Plinovodov Marjan Eberlinc, ki je dejal, da smo letos priča velikim cenovnim nesorazmerjem na področju plina in draginji, ki ni sprejemljiva. Kot je dejal, smo bili letos priča ekstremnim nihanjem cen plina, ki je iz 4 evrov za MWh v določenem trenutku poskočila celo na 350 evrov za MWh, da bi bila v prejšnjem tednu okoli 30 evrov in danes na ravni 80 evrov. Kot je pojasnil, je ”Slovenija na področju oskrbe s plinom v specifični situaciji, kajti razen prenosnega sistema nimamo lastne proizvodnje in skladišč”. Odvisni smo torej od dinamičnih razmer, ki vladajo v Evropi in zato bolj ranljivi. Zato, je dejal Eberlinc, bo prihodnja oskrba z zemeljskim plinom odvisna predvsem od napolnjenosti skladišč v sosednjih državah oziroma naših zakupljenih količin ter pogojev zakupa, pa tudi od pogodb z drugimi državami, kjer je še zlasti pomembna sklenitev pogodbe z Alžirijo, od koder smo pred leti plin že uvažali: ”Podpisa pogodbe z Alžirijo se zelo veselim. Ta plin, ki ga bomo enostavno spravili do Slovenije, pomeni dobro popotnico za prihajajočo zimo.”

Med govorci je bila tudi Duška Godina iz Agencije za energijo, ki je v svoji predstavitvi prav tako opozorila na nujnost pospešenega zelenega prehoda: ”Ta rešitev je najboljša, kajti v Evropi imamo velik problem glede oskrbe z energijo. Ravno energija iz obnovljenih virov pa je najcenejša in najčistejša, proizvajamo jo lahko v doma.”

Mirna Tomažin iz Ministrstva za infrastrukturo je predstavila novosti predloga zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki se primarno nanaša na sončno in vetrno energijo. Zakon bo omogočil dvojno rabo zemljišč in določil prednostna območja za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn (t.i. ”go-to areas”), kot so recimo področja z neizkoriščenim potencialom (na primer avtoceste in umetne vodne površine), pod določenimi zakonskimi in varnostnimi pogoji pa tudi vodovarstvena območja.

Na dogodku je tekla beseda tudi o prometu, ki v Sloveniji ob 1,3 milijona osebnih motornih vozil do treh ton in pol predstavlja 40 odstotkov vse energetske porabe. Darko Trajanov, generalni direktor direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko, je v svojem govoru izpostavil, da moramo nujno upočasniti rast prometa, predvsem v tovornem segmentu. Eden od ukrepov je energetski prehod prometnega sektorja na alternativna goriva, pri čemer je potrebno zasnovati polnilno in oskrbovalno infrastrukturo na državnem in lokalnem nivoju. Predlog zakona predvideva novo dajatev, ki bi jo plačevali ob registraciji vozila. ”Ta prispevek bo potreben, kajti na začetku bodo polnilni parki potrebovali podporo,” je dejal Trajanov. ”Zavezanci bodo vsi imetniki motornih vozil, bodo pa določene izjeme, kot so traktorji, interventna vozila in podobno. Višina prispevka bo odvisna od prostornine vozila, mase vozila in teže.”

Ostali govorci so bili mag. Mojca Španring iz Agencije za energijo, ki je govorila o ukrepih za zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom in načrt za izredne razmere, ter Urška Stopar, doktorska in odvetniška kandidatka, ki je predstavila sodno prakso glede prevladujočega javnega interesa pri gradnji hidroelektrarne. Pravne vidike energetskih trgov, cen in dobave so naslovili Ana Stanič iz E&A Law, Luka Jazbec iz GEN-I in Janja Zaplotnik iz Odvetniške pisarne Jadek in Pensa, ki je bil letos glavni podpornik dogodka.

Vabljeni tudi na naše druge vodilne dogodke s področja energetike, o katerih lahko preberete več tukaj. Vabimo vas, da se prijavite na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vseh naših dogodkov v 2022 in 2023, kot boste tudi zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj.