Ljubljana, 29. januar 2026 – Na 13. Vrhu Energetika in regulativa 2026 se ni govorilo o scenarijih za nekoč, temveč o odločitvah, ki bodo veljale zdaj. Dogodek je združil regulatorja, operaterje omrežij, politiko in prakso ter postavil v ospredje ključno sporočilo: energetski prehod bo odvisen od omrežij – njihove pripravljenosti, pravočasnih vlaganj in jasnih signalov trgu.

Vrh je moderirala Mojca Černelč, direktorica Prosperie, ki je ob odprtju poudarila pomen prostora, kjer se lahko o kompleksnih energetskih izzivih govori odprto, odgovorno in brez poenostavljanja. Razprave so bile sproščene, a vsebinsko zahtevne – usmerjene v realne omejitve sistema in konkretne rešitve.

Omrežnina: manj strahu, več dejstev

Osrednji regulatorni uvid je predstavila mag. Duška Godina, direktorica Agencija za energijo. Analiza učinkov nove metodologije obračunavanja omrežnine je potrdila, da so bile napovedi o enormni rasti stroškov pretirane. Za večino gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev je omrežnina nižja kot prej, prilagajanje odjema pa se je izrazito povečalo. Ključni podatek: število odjemalcev, ki prilagajajo obračunsko moč, se je povečalo za 1.650 %, uporaba portala Moj elektro pa se je močno razširila.

Ob tem je bila jasna tudi druga plat sporočila: energetski prehod ne bo poceni. Omrežje ostaja njegova hrbtenica, brez vlaganj, digitalizacije in naprednih rešitev pa lahko hitro postane ozko grlo prehoda.

Politika, sistem in stabilnost

Sistemski pogled je z analitično natančnostjo predstavil mag. Aleksander Mervar, direktor ELES. Opozoril je na tesno povezavo med regulativo, investicijami in dolgoročno stabilnostjo elektroenergetskega sistema, tudi v luči prihajajočih evropskih sprememb pri čezmejnih prenosnih zmogljivostih, ki bodo vplivale na financiranje omrežij.

V neposrednem pogovoru z mag. Bojanom Kumrom, ministrom za okolje, podnebje in energijo (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), so bile odprte ključne teme usklajevanja regulative, omrežij in razvoja. Minister je poudaril pomen stabilnega in predvidljivega okvira ter napovedal aktualne zakonodajne korake na področju energetike in razogljičenja, kot so sprejem novega ZURE.

Fleksibilnost: potencial, ki potrebuje jasne signale

Prva okrogla miza je izpostavila pritisk na omrežja med stabilnostjo in razvojem, zadnji sklop pa je jasno pokazal, da se bo fleksibilnost razvila takrat, ko bodo signali omrežij jasni in bo ekonomika za vse deležnike smiselna. O praktičnih vidikih so razpravljali predstavniki distribucije, regulatorja, raziskovalne sfere in industrije, ki so poudarili, da brez pripravljenih omrežij fleksibilnost ostaja neizkoriščen potencial.

Pomemben del programa so oblikovali Tatjana Vogrinec Burgar (Elektro Maribor, GIZ DEE), mag. David Batič (Agencija za energijo), mag. Andreja Ivartnik Kanduč (EIMV) in mag. Igor Podbelšek (EIMV), ki so naslovili vprašanja delovanja omrežij, regulatornih mehanizmov ter vloge prožnosti v praksi. O vlogi plinskih omrežij in prihodnjih izzivih je spregovoril mag. Dejan Koletnik (Plinovodi), medtem ko je Ezgi Özkırım (GEN-I) premierno predstavila vpliv CBAM in čezmejnega trgovanja na energetske trge. Tehnološki in izvedbeni vidik je dopolnil mag. Igor Steiner (INEA).

Razprave so potrdile eno: energetika danes potrebuje realne odločitve, jasna pravila, pogum za soočenje z dejstvi in takojšnjim uvajanjem sprememb.

Vrh Energetika in regulativa je edini tovrstni strokovni dogodek v Sloveniji, namenjen izključno regulatornim vprašanjem energetike, razprave o konkretnih rešitvah pa bomo nadaljevali tudi na dogodku Energetika in okolje, 25. marca 2026 na Brdu pri Kranju.

Iskrena hvala vsem govorcem in udeležencem za vprašanja, odzive in energijo v dvorani.

Fotogalerija