Energetika in okolje ’26: kako sprejemati energetske odločitve v času negotovosti, volatilnosti in geopolitičnih pretresov
V tem kontekstu letošnji Energetika in okolje ’26 – 16. Vrh zelene energetike odpira ključno vprašanje: kako v takšnih razmerah sprejemati odločitve, ki bodo hkrati izvedljive danes in vzdržne jutri?
Od teorije k izvedbi: kaj danes dejansko deluje
Če je bil energetski prehod v preteklosti predvsem vprašanje ciljev in scenarijev, je danes vprašanje implementacije.
Kateri projekti bodo dejansko realizirani?
Katere tehnologije se bodo izkazale kot učinkovite?
In kako zagotoviti stabilnost sistema v času, ko delež obnovljivih virov hitro raste?
Program dogodka je zasnovan prav okoli teh vprašanj. V ospredju niso splošne usmeritve, temveč konkretne izkušnje, realni projekti in odločitve iz prakse.
Med drugim bodo predstavljeni:
- prva plavajoča sončna elektrarna v Sloveniji (Simon Čižmek, HSE), ki odpira novo dimenzijo umeščanja OVE v prostor
- celoviti modeli upravljanja z energijo (Žiga Pižorn, Petrol), ki povezujejo optimizacijo sistemov in skupnostne pristope
- upravljanje velikih baterijskih hranilnikov v praksi (Gašper Rugelj, GEN-I), kjer baterije postajajo ključni element stabilnosti sistema
- implementacija baterijskih sistemov v proizvodne portfelje (Nejc Jamšek, HSE), z vidika optimizacije in obvladovanja tveganj
- razvoj energetskih centrov prihodnosti (Dani Vuk, Termo Shop), kjer podjetja postajajo lastni energetski ekosistemi
Ti primeri jasno kažejo, da baterijski hranilniki niso več tehnologija prihodnosti, temveč nujen element sedanjega energetskega sistema – predvsem zaradi vse večje integracije sončnih in vetrnih virov.
Baterijski hranilniki: od konkurenčne prednosti do nujnosti
Ena ključnih tem dogodka bo prav vloga baterijskih hranilnikov. Še pred nekaj leti so predstavljali konkurenčno prednost, danes pa postajajo osnovna infrastruktura za delovanje sistema.
Z rastjo deleža OVE se povečuje tudi potreba po fleksibilnosti. Proizvodnja iz sonca in vetra je spremenljiva, medtem ko mora sistem ostati stabilen. Baterije v tem kontekstu omogočajo:
🔋 izravnavo proizvodnje in porabe
🔋 optimizacijo portfeljev
🔋 sodelovanje na trgih z električno energijo
🔋 večjo predvidljivost prihodkov
A hkrati se odpira novo vprašanje: kdo bo dolgoročno ohranil profitabilnost teh sistemov v okolju rastoče konkurence in vse večje kompleksnosti trgov?
Investicije pod pritiskom: kaj bo financirano in kaj ne
Poleg tehnologije bo pomemben del razprave namenjen investicijam. Kapital v energetiki ostaja prisoten, vendar postaja bistveno bolj selektiven. Projekti, ki ne izkazujejo jasnih poslovnih modelov, stabilnih prihodkov ali sistemske vloge, se vse težje realizirajo.
Geopolitične razmere dodatno povečujejo tveganja. Negotovost glede cen energentov, dobavnih verig in regulative vpliva na investicijske odločitve, kar pomeni, da se bodo v prihodnje realizirali predvsem projekti, ki združujejo tehnološko učinkovitost, finančno vzdržnost in sistemsko relevantnost.
Energetika kot sistem: povezovanje sektorjev
Ena ključnih ugotovitev zadnjih let je, da energetika ne deluje več kot ločen sektor. Postaja preplet industrije, financ, infrastrukture, digitalizacije in prostorskega načrtovanja. Odločitve v enem delu sistema neposredno vplivajo na drugega.
Zato je ena izmed največjih dodanih vrednosti dogodka prav v tem, da na enem mestu
➝ energetska podjetja
➝ industrijo
➝ finančne institucije
➝ razvijalce projektov
➝ odločevalce
Takšno okolje omogoča bolj celostno razumevanje izzivov in priložnosti ter bolj informirane odločitve.
Zakaj je to trenutek za odločitve
Leto 2026 bo za energetiko prelomno. Ne le zaradi tehnološkega razvoja, temveč zaradi kombinacije dejavnikov: rasti OVE, pritiska na omrežja, spremenjenih tržnih razmer in geopolitičnih tveganj.
V takšnem okolju postaja jasno, da odlašanje ni več možnost. Odločitve, sprejete danes, bodo določile strukturo energetskega sistema za naslednje desetletje.
Energetika in okolje ’26 zato ni zgolj strokovni dogodek, temveč prostor, kjer se oblikuje razumevanje prihodnjih smeri razvoja – na podlagi realnih projektov, konkretnih izkušenj in odprte razprave med ključnimi akterji.
Kaj je Energetika in okolje ’26?
Energetika in okolje ’26 je strokovni vrh, ki združuje ključne odločevalce iz energetike, industrije, financ, infrastrukture in javnega sektorja. Dogodek je usmerjen v konkretne razprave o obnovljivih virih energije (OVE), baterijskih hranilnikih, upravljanju energetskih portfeljev in investicijah v razmerah negotovosti.
Katere ključne teme bodo v ospredju?
Program se osredotoča na aktualna vprašanja energetike, med drugim:
– vpliv geopolitičnih razmer na energetske trge in investicije
– vlogo baterijskih hranilnikov pri stabilnosti sistema
– razvoj OVE v razmerah omejenih omrežnih kapacitet
– konkretne industrijske energetske rešitve
– investicijske odločitve v času volatilnih trgov
Zakaj je dogodek relevanten prav letos?
Energetski sektor se sooča z rastjo OVE, pritiskom na omrežja, negotovostjo na trgih in spremenjenimi geopolitičnimi razmerami. Leto 2026 prinaša obdobje, ko bodo odločilne predvsem odločitve o izvedbi projektov, ne več o njihovem načrtovanju.
Kdo bo na dogodku predstavil konkretne primere?
Med govorci bodo predstavniki vodilnih energetskih podjetij in industrije. Konkretne primere bodo med drugim predstavili Simon Čižmek (HSE), Žiga Pižorn (Petrol), Gašper Rugelj (GEN-I), Nejc Jamšek (HSE) in Dani Vuk (Termo Shop).
Komu je dogodek namenjen?
Dogodek je posebej relevanten za vodstva energetskih podjetij, industrijo, investitorje, finančne institucije, upravljavce portfeljev ter strokovnjake za energetiko, infrastrukturo in trajnost.
Kaj bodo udeleženci dejansko pridobili?
Udeleženci bodo dobili vpogled v konkretne projekte iz prakse, primerjavo pristopov različnih akterjev ter boljše razumevanje, katere odločitve danes oblikujejo prihodnji razvoj energetike.
Kako geopolitične razmere vplivajo na razpravo?
Dogodek vključuje razpravo o vplivu aktualnih geopolitičnih sprememb na energetske trge, investicije in strateške odločitve podjetij, kar dodatno poudarja pomen pravočasnega odločanja.