Energetsko-podnebna zakonodaja in cene energentov krojijo vaše priložnosti za 2022

 11. novembra 2021 je potekalo 12. napredno stičišče energetikov in pravnikov, ki se ga je udeležilo preko 100 slušateljev v živo in po spletu

EP21 Prosperia

Interdisciplinarni forum energetikov in pravnikov je tokrat prinesel poglobljene razprave o aktualni novi slovenski in EU energetski zakonodaji, pravnih in tržnih možnostih za spopadanje s skokovito rastjo cen energentov v zadnjem obdobju in ukrepi iz svežnja Pripravljeni na 55. Mojca Černelč Koprivnikar, Prosperia, je uvodoma izpostavila, da energetska zakonodaja skupaj s podnebnimi ukrepi vse bolj kroji okvire poslovnih poti v prihodnje, pri čemer smo priča hitro spreminjajoči se zakonodaji. Tako je v sprejemanju ali bilo sprejetih že šest novih energetskih zakonov.

Na edinem tovrstnem specializiranem dogodku je sedem govorcev, energetskih in pravnih strokovnjakov, med njimi pripravljavci zakonov, seznanilo udeležence z novostmi zakonodaje iz prve roke. Udeleženci so dogodku prisluhnili v živo, večina pa se je zaradi Covid razmer odločilo za spremljanje v živo po spletu (hibridna izvedba).

Mag. Erik Potočar, Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju MzI), je uvodoma izpostavil novosti Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSOVE), ki ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije. Mag. Potočar je podrobneje predstavil tudi nekatere ključne novosti, ki se nanašajo na samooskrbo (sprememba v 15. členu Direktive 2019/944: pravila povezana s samooskrbo po dosedanji zakonodaji bodo v veljavi le še do konca prihodnjega leta) in določila pravic končnih odjemalcev, izvajanje podporne sheme, sektor ogrevanja in hlajenja in vključevanje OVE v promet ter opozoril, da ministrstvo na področju priprave zakonodaje čaka še veliko dela, saj bo treba pripraviti še vrsto podzakonskih aktov, ki jih mora pred uveljavitvijo potrditi še Evropska komisija.

EP21 Prosperia

Mag. Tina Seršen, MzI, je predstavila ključne vsebine in časovnico sprejemanja Zakona o energetski politiki (ZEP), ki je zadnji, šesti zakon, ki izhaja iz delitve EZ-1, in bo nadomestil še preostali del veljavnega energetskega zakona EZ-1. 
Po njenih besedah bo v ZEP zajeto vse to, kar je ostalo iz dosedanje zakonodaje in ni pokrito z novimi področnimi zakoni, denimo določbe o Agenciji za energijo, energetski infrastrukturi, energetski inšpekciji in podobno. Zakon podrobneje ureja prenosno rabo virov, določa obveznosti poročanja, ki izhajajo iz NEPN, odpravlja EKS, posodablja člene, ki urejajo lokalne energetske koncepte, bolj natančno ureja postopke nadzora agencije in infrastrukturno poglavje, bolj je tudi jasna opredelitev omejitve stavke pri izvajalcih GJS.

Mag. Urban Prelog, MzI, je spregovoril o Zakonu o oskrbi z električno energijo, ki stopi v veljavo že 13. novembra 2021, pri čemer se določene uredbe začnejo uporabljati s časovnim zamikom. Z omenjenim zakonom se v nacionalno zakonodajo prenaša več evropskih direktiv, med njimi o notranjem trgu električne energije. Kot je dejal, se osnove tega področja, ki ga ureja omenjeni zakon, bistveno ne spreminjajo, glavne novosti pa se nanašajo na pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetsko skupnost državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljnje uvajanje pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo in spremljanje energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti. 

Mag. Ana Stanič iz družbe E&A Law je v nadaljevanju predstavila priložnosti mehanizma za pravičen prehod za energetska, pa tudi druga podjetja. Kot je povedala, so nekatere evropske države (kot na primer, Slovaška in Nemčija) za razliko od Slovenije, ki je za ta evropski mehanizem finančne pomoči prijavila le Saša regijo in Zasavsko regijo, prijavile več regij. Priložnost za črpanje sredstev iz tega sklada pa po njenih besedah ni omejen zgolj na energetska podjetja, ampak tudi na druga, ki so povezana z uresničevanjem podnebnih ciljev. 

EP21 Prosperia

Dr. Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo je naslovil nekatera pravna vprašanja glede kontrole cen energentov, zlasti električne energije in zemeljskega plina za končne odjemalce. Kot ugotavlja dr. Pirnat, je na podlagi obstoječe zakonske ureditve izredno težko, verjetno nemogoče izvesti državne ukrepe kontrole cen dobave električne energije, ki bi bil skladen z direktivo. V vsakem primeru bi moral biti omejen na gospodinjske odjemalce, ki jih pesti energetska revščina, pa še tu se srečamo z vrsto omejitev, kot so določitev obvezne javne službe, časovna omejitev ukrepov, določitev upravičenih skupin odjemalcev, poplačilo morebitne nastale škode dobaviteljem in podobno. 

Mag. Jure Levovnik iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa se je v predavanju dotaknil vpliva povišanja cen energentov na pogodbena razmerja in poudaril, da so možne rešitve v pogodbenih mehanizmih, spremembah pogodbe ali zakonskih mehanizmih, ki pa so zahtevni. Udeležence je seznanil, kako pravilno postopati v praksi, v skladu s predpisanimi postopki in uveljavljeno sodno prakso, da smo bolj na varni strani. 

Luka Jazbec iz družbe GEN-i je v svoji predstavitvi izpostavil ključne poudarke iz svežnja Pripravljeni na 55, ki prinaša dodatne obveznosti, dotaknil pa se je tudi vprašanja cen. Ključni vzroki za skokovito rast cen električne energije v zadnjih nekaj mesecih so globalna rast cen premoga, zemeljskega plina in emisijskih kuponov, pa tudi pomen vremenskih vplivov na ponudbo in povpraševanje. Po njegovem mnenju naj bi se cene sčasoma sicer znižale, ker pa sedanje visoke cene energije vplivajo na gospodinjstva in tudi celotno gospodarstvo, je Evropska komisija pred časom sprejela dovoljen nabor orodij za ublažitev učinkov visokih cen na prizadete segmente prebivalstva in gospodarstva, ki pa nikakor ne posegajo v delovanje energetskega trga in ne uničujejo dolgoročnih signalov za brezogljične investicije

Forum Energetika in pravo je napredno stičišče energetikov ter pravnikov, ki prinaša nova interdisciplinarna znanja obema segmentoma so potrdili mag. Urban Prelog, dr. Rajko Pirnat in Luka Jazbec na zaključnem omizju. Strinjali so se, da zato energetika ni več prvenstveno domena energetikov, temveč je multidisciplinarna panoga, ki bolj kot kdaj koli prej potrebuje pravne strokovnjake ter vse bolj zahteva premišljene pravne pristope, saj prav energetsko-podnebna zakonodaja diktira nove priložnosti in nevarnosti poslovanja, ne samo za tradicionalne deležnike energetike temveč tudi širšo družbo.

Energetiko, kot tudi pravo, označujeta stabilnost in kontinuiteta, trenutni turbulentni čas, v katerem živimo, pa jima prinaša ogromno izzivov. Poleg trenutne prenove zakonodaje in potrebe po izvajanju zakonov, se spreminjajo tudi strateški cilji EU in Slovenije, obenem pa se soočamo z nenadnim, pa vendar vztrajnim, dvigom cen, ki zahteva, da to vprašanje naslovimo takoj. »Živimo v zelo zanimivih časih, ki zahtevajo hitre rešitve«, so zaključili govorci. 

Energetika in pravo 21
Prosperia

Vsem udeležencem in podpornikom hvala, da ste soustvarili 12. napredno energetsko-pravno stičišče v Sloveniji in spodbudili prenos novih pravno energetskih znanj.

Več fotoutrinkov z dogodka najdete tukaj (foto Vladimir Habjan in Prosperia).

Vabljeni, da se znova srečamo 8. decembra na 4. vrhu digitalne transformacije energetike v živo ali po spletu. Več informacij o dogodku tukaj.

 

Prijava na novice




*Polja, označena z zvezdico, so obvezna