Inovacija energetike ’24: Vrh inovativnih v energetiki in industriji
Prosperia je v okviru srečanja Inovacija energetike ’24 že petnajsto leto zapovrstjo na Brdo pri Kranju pripeljala vodilne deležnike energetike in industrije. V ospredju letošnjega srečanja so bili baterijski hranilniki in podelitev nagrad za najboljše inovacije na področju energetike.
Novi pristopi k financiranju za zelene inovacije
Na uvodnem omizju sta Sandi Kavalič (GEN-I) in Uroš Ačko (SID banka) spregovorila o izzivih financiranja zelenih inovacij. Na področju razogljičenja in samozadostnosti v oskrbi bosta po mnenju Kavaliča naslednji dve leti ključni, saj smo trenutno »že čez točko preloma«, pritisk pa se zaradi energetske krize in geopolitičnih trenj povečuje.
»Zeleni prehod je dejstvo, je pa tudi velik izziv,« je uvodoma dejal Ačko. V prihodnje si želijo več oblik zelenega financiranja. Da bo zeleni prehod uspešen, ga mora financirati tako država, EU in banke. Kavalič glede financiranja inovacij na področju energetike svetuje povezovanje z večjimi podjetji, ki potrebujejo posamezne storitve, ki jih zaradi svoje velikosti ne morejo razvijati sama. Ačko pa je mnenja, da je najpomembneje, da se inovacije sploh prepoznajo in izkoristijo. Glede možnosti financiranja so po Ačkovem mnenju na voljo številni sistemi, kot so sodelovanje z univerzami, inkubatorji in EU sredstva. Če je ideja dobra, jo lahko podprejo skladi, na voljo je tudi bančno in bolj napredne oblike financiranje.
Prihodnost baterijskih hranilnikov: priložnosti in izzivi
Osrednjo temo srečanja sta odprla John Susa (Weiheng Energy Storage), ki je predstavil ključne uporabe baterijskih sistemov za shranjevanje energije, in Karla Janeš Mesarić iz podjetja Rimac Energy, z njihovo inovativno rešitvijo za shranjevanje energije SineStack.
Sledilo je omizje, kjer sta se Janeš Mesarič in Susa posvetila ključnim izzivom in priložnostim, ki jih prinaša razvoj baterijskih hranilnikov energije ter evropskemu razvoju trga. Po mnenju sogovornikov imajo baterijski hranilniki ključno vlogo v prihodnosti energetskih sistemov, vendar bo njihov razvoj odvisen od tehnoloških inovacij, skladnosti z zakonodajo in vlaganj v reciklažo. Izpostavila sta tudi, da je temelj uspeha na področju baterijskih hranilnikov strog nadzor kakovosti, ki vključuje temeljita testiranja in skladnost z varnostnimi standardi
Eden večjih izzivov po mnenju sogovornikov pri širjenju baterijskih hranilnikov v regiji je ustrezna regulacija. Janeš Mesarić je še povedala, da si njihovo podjetje prizadeva za popolnoma evropsko proizvodnjo, kar vključuje tudi nove proizvodne kapacitete na Hrvaškem. Rimac Energy želi zagotoviti, da bo ključna energetska infrastruktura ostala v Evropi, kar je pomembno za energetsko neodvisnost in varnost. Kritična je bila do trenutnega stanja na Hrvaškem, kjer investitorji zaradi ovir v zakonodaji zapuščajo trg. Glede Slovenije Susa ostaja optimističen, saj verjame, da bo trg v prihodnjih letih močno zrasel, zlasti na področju industrijskih in komercialnih aplikacij.
Ko gre za tehnologijo, sta oba sogovornika poudarila, da bo litij-ionska tehnologija ostala prevladujoča v naslednjem desetletju, saj je varna in zanesljiva. Obe podjetji že vlagata v recikliranje baterij, pri čemer je Susa izpostavil, da so v Weiheng Energy Storage sklenili partnerstvo s podjetjem, ki že razvija velike obrate za recikliranje baterij na Kitajskem in v Evropi. Janeš Mesarić je dodala, da jih k temu zavezujejo tudi evropske direktive, ki določajo, da morajo podjetja skrbeti za celoten življenjski cikel baterij.
NAJBOLJŠA INOVACIJA 2024
Osrednji del Inovacije energetike ’24 je predstavitev inovativnih rešitev, ki so se potegovale za naziv najboljša inovacija 2024. V letošnji program se je uvrstilo 13 inovacij, ki obravnavajo rešitve na področju baterijski sistemov, izboljšanja napovedi proizvodnje, novih tehnologij, prilagajanje odjema in poslovnih inovacij. Cilj tekmovanja za najboljši inovativni primer na področju energetike je spodbujanje in promocija obetavnih pristopov za zeleno energijo.
Programski svet in udeleženci letošnjega srečanja so za najboljše inovacije 2024 izbrali rešitve podjetij Iskraemeco (Dinamično upravljanje prožnosti odjema in generacije z uporabo NMS), Kolektor sETup (Tehnično in tržno upravljanje v praksi) in Predictive (Napovedovanje proizvodnje iz sončnih elektrarn s pomočjo satelitskih slik in umetne inteligence).
Programski svet je podelil tudi nagrado za vizionarstvo, ki jo je prejel Uroš Salobir (ELES) »za svojo vlogo pri preoblikovanju slovenskega in evropskega elektroenergetskega sistema, kjer si ves čas prizadeva za dolgoročno usmerjenost k celostnim ter sistemskim inovativnim rešitvam, ki bodo prispevale tako h konkurenčnosti gospodarstva kot tudi k družbeni blaginji«.
Točka preloma zelene energije
Na omizju z naslovom »Točka preloma zelene energije«, ki je sledilo podelitvi nagrad, sta se mag. Uroš Salobir (ELES) in John Susa (Weiheng Energy Storage) strinjala, da je energetski sektor na prelomni točki, pri čemer sta poudarila, da se preobrat dogaja zaradi številnih dejavnikov, vključno z globalnimi gospodarskimi in političnimi spremembami. Energetska tranzicija se mora nadaljevati, a hkrati mora prinašati gospodarske koristi. Poudarila sta pomembnost sodelovanja med evropskimi in kitajskimi podjetji, še posebej na področju razvoja novih tehnologij in izboljšanja zmogljivosti obnovljivih virov ter shranjevanja energije.
Udeleženca sta izpostavila tudi težave evropskih proizvajalcev baterij zaradi visokih stroškov in konkurence s Kitajsko. Rešitve vidita v skupnih vlaganjih in prenosu znanja med regijami. Poleg tega menita, da subvencije za zeleni prehod ostajajo potrebne v nekaterih sektorjih, kot je vodikova tehnologija, medtem ko bi lahko na področju obnovljivih virov in shranjevanja energije trg deloval brez večje vladne podpore, če se ustvari bolj konkurenčno okolje.
Kako z inovativnostjo do uspeha v času disrupcije energetike?
Na zadnjem omizju so se govorci Uroš Blažica (GIZ DEE), Sandi Kavalič (GEN-I), dr. Tomaž Štokelj (HSE), Marjan Eberlinc (Plinovodi) in mag. Aleksander Mervar (Eles) osredotočali predvsem na ovire na področju inoviranja, s katerimi se soočamo v Sloveniji. Soglasni so bili v tem, da Slovenija zaostaja za svetom in predvsem Azijo tudi zaradi birokracije, ki je je v slovenskem prostoru enostavno preveč in vpliva na učinkovitost procesov v podjetjih. Blažica je v tem delu dodal še demografski aspekt, saj se soočamo z naraščajočo problematiko staranja prebivalstva. Marjan Eberlinc je dodal, da je regulativa v slovenskem prostoru velik problem, hkrati pa se morajo v podjetjih zavedati, da zaposleni potrebujejo čas, da lahko inovirajo. Če so preobremenjeni z dnevnimi obveznostmi, časa za razmišljanje o inovacijah enostavno zmanjka. Kavalič predlaga bolj globalno miselnost in bolj »start-upovski« pristop do inoviranja, kjer morajo imeti ljudje »čas, da razvijajo ideje«. Za primerjavo je izpostavil Ameriko, kjer razvoj nove rešitve traja približno dve leti. Mervar dodaja, da je ključno, da imamo v podjetjih zaposlene sposobne ljudi in da so tudi tisti, ki prevzemajo vodstvene položaje, takšni. Na komentar, da so inovacije včasih lahko tudi težavne, saj prinašajo možnost neuspeha in izpostavljenost, je Tomaž Štokelj odgovoril, da inovacije same po sebi niso težavne, problem je v njihovi vpeljavi v prakso.
Na dogodku so se zvrstili še številni individualni prispevki na aktualno tematiko, med drugimi so imeli udeleženci priložnost slišati krajše predavanje mag. Davida Batiča, ki je predstavil inovativne vidike reforme obračunavanja omrežnine, ki je v veljavo vstopila dan pred dogodkom, dr. Miha Bobič (Danfoss) je predstavil prispevek na temo inovacij v porazdelitvi energije v komercialnih stavbah ter Kaja Zupančič (GEN energija) prispevek na temo pridobivanja vodika in metana v jedrskih elektrarnah.