Kaj vam v 2024 prinaša prva reforma omrežnine po 20. letih?

Prvič po 20. letih smo v Sloveniji dobili reformo tarif za uporabo električnih omrežij, ki se bodo uporabljale že od 1. julija 2024, ter vplivajo na vsakega odjemalca. Včeraj se je zato na 11. Vrhu Energetika in regulativa ’24  zbralo preko 200 udeležencev, ki so prisluhnili aktualni temi novih tarif za 2024. Poleg novih tarif je Vrh naslovil aktualne spremembe, ki so ključne za vključitev aktivnih uporabnikov v zeleni prehod, kot so učinkovitost omrežij, priključevanje obnovljivih virov energije in samooskrba ter prihodnost plinov.

Energetika in regulativa 24 - Nove tarife omrezninska reforma - Govorci

Uvodoma je minister mag. Bojan Kumer za preteklo leto poudaril uspešno soočenje z energetsko krizo in podvojitev zmogljivosti sončnih elektrarn, izpostavil je tudi številne novosti za 2024. Med drugim je komentiral novi kompleksni energetski zakon EZ-2, ki zaključuje desetletno obdobje prenosa evropske zakonodaje v področne zakone v smeri prizadevanj prehoda na brezogljične energetske vire.

Na okrogli mizi je državna sekretarka mag. Tina Seršen za leto 2024 napovedala sprejem štirih novih zakonov, poleg EZ-2, še novela zakona o uvajanju naprav iz obnovljivih virov energije, podnebni zakon, novela zakona o oskrbi z električno energijo ter novi paket zakonov za 2025. Pripravljajo se tudi razpisi za subvencije, med njimi že v roku dveh mesecev za nakup hranilnikov za gospodinjske odjemalce, ki že imajo sončne elektrarne, ter nadaljnje spodbude in subvencije za uvedbo zelenih naložb.

 

Energetika in regulativa 24 - Nove tarife omrezninska reforma - mag Bojan Kumer

Novi obračun omrežnine za pravičnejšo porazdelitev stroškov med odjemalce

Direktorica Agencije za energijo, mag. Duška Godina, je pojasnila, da so glavni razlogi za prvo prenovo obračuna omrežnine po več kot 20. letih bistveno spremenjene razmere v energetskem sektorju in večja vloga odjemalcev, ki jih vse bolj v ospredje postavlja evropska zakonodaja. Pri uvedbi sprememb je Agencija za energijo med drugim upoštevala napovedi o pospešeni elektrifikaciji industrije, sistemov ogrevanja in prometa ter možnosti, ki jo nudijo sistemi naprednega merjenja. Slovenija v prihodnje potrebuje okrepitev elektroenergetskega omrežja, čemur naj bi v naslednjih desetih letih namenili blizu 4 milijarde evrov, poglaviten delež teh naložb pa prispeva prav omrežnina. Novi način obračunavanja omrežnine vključuje sezonsko in dnevno diferenciacijo tarif, razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo ter večjo stroškovno obremenitev tarifnih postavk za moč. Cilj reforme je doseči pravičnejšo razdelitev stroškov in spodbuditi večjo ozaveščenost vseh odjemalcev – Agencija v ta namen pripravlja tudi informativno brošuro za gospodinjstva.

Energetika in regulativa 24 - Nove tarife omrezninska reforma - Duska Godina

Reforma odjemalce spodbuja k aktivnemu spremljanju odjema in moči že v 2024

Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in GIZ distribucije električne energije, je izpostavil izzive, s katerimi se distribucijska podjetja soočajo ob prehodu na nov tarifni sistem. Ta prinaša izboljšave zlasti glede obračunavanja omrežnine, ki naj bi spodbudile odjemalce k bolj aktivnemu spremljanju odjema in moči, a bo tarifni sistem treba nenehno prilagajati novim zahtevam, saj gre za dinamičen sistem. Glede na napovedi za naslednje regulatorno obdobje do leta 2028 pričakujejo, da se bodo investicije v distribucijsko omrežje podvojile ali potrojile. Za ublažitev potreb po naložbah, poleg novega obračunavanja omrežnine, je omenil še vlaganja v pametne rešitve in digitalizacijo. Opozoril je na zasičenost distribucijskega omrežja, kar potrjuje visoko število vlog za priključitev novih proizvodnih enot (trenutno čaka 21 tisoč vlog) in povečanje zavrnitev vlog zaradi prezasedenosti omrežja (v zadnjih dveh letih iz 3-5 odstotkov na 17 odstotkov).

Mag. David Batič, Agencija za energijo, je poudaril, da bo uspešnost tarifnega sistema mogoče oceniti po njegovi dejanski uvedbi v praksi, se pa na osnovi prvih odzivov učijo in bodo sistem sproti še izboljševali. V novo metodologijo za obračun omrežnine so vgradili veliko spodbud, ki odjemalcem omogočajo dodatne prihranke, pri čemer priložnosti niso omejene samo na končne odjemalce, ampak se dotikajo različnih deležnikov.

Dr. Jurij Klančnik, ELES, je osvetlil vpliv proizvodnje obnovljivih virov na omrežja ter investicije, in s tem na oblikovanje tarif. V Sloveniji beležimo porast izgradnje sončnih elektrarn, kar preobremenjuje omrežja, zato bodo potrebne znatne investicije vanje. Hkrati rast umeščanja obnovljivih virov zaradi njihove nezanesljivosti pomeni, da bo treba umestiti tudi ustrezne rezervne zmogljivosti, ki bodo uravnavale proizvodnjo, vsi ti dejavniki pa bodo vplivali na oblikovanje tarif za odjemalce v prihodnosti.

Energetika in regulativa 24 - Nove tarife omrezninska reforma - Uros Blazica

Prihodnost omrežij, trg z energenti in plini

Dr. Konstantin Petrov, DNV Energy Systems Germany, je na Vrhu poudaril dejavnike, ki spodbujajo energetski prehod, vključno z rastjo obnovljivih virov, novimi tehnologijami shranjevanja, pametnimi rešitvami ter povečano povezanostjo in tržno integracijo. V nadaljevanju je izpostavil potrebo po velikih investicijah v robustnost omrežij, nove tržne deležnike, kompleksnost upravljanja in pametne tehnologije. Spregovoril je še o prihodnosti plinov in na slikovitem primeru poudaril dilemo nadomestljivosti zemeljskega plina z vodikom: ali je vodik res »namizno vino« ali »penina«, pri čemer je bil mnenja, da gre bolj za slednje.

Matjaž Sušnik, MBA, Plinovodi, je pojasnil, da bo vsaj pet do deset let potrebnih za uvajanje vodika, za katerega je smiselno, da je zelen. Izpostavil je potencial proizvodnje in uvajanja biometana v Sloveniji, česar bi se morali lotiti čimprej.

Mag. Luka Jazbec, GEN-I, je predstavil tržne razmere leta 2024 v luči načrta »Fit for 55« in reforme trga električne energije EU. Poudaril je, da je to leto prelomno z vidika podnebne in energetske krize, ki sta spodbudili zeleni prehod. Cene električne energije trenutno znašajo 70-100 €/MWh, kar je bistveno nižje kot v času energetske krize, ko so se povzpele tudi do rekordnih 1000 €/MWh. Zaznati je ponovni trend prehoda na dolgoročnejše pogodbe za nakup elektrike. Ostaja pa odprto vprašanje, ali se bodo cene elektrike še kdaj spustile na raven pred krizo.

Energetika in regulativa 24 - Nove tarife omrezninska reforma - dr Konstantin Petrov

Vabljeni tudi na prihajajoče vodilne dogodke zelenega prehoda, o katerih lahko preberete več tukaj. Prijavite se na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vodilnih srečanj v 2024, kot boste zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj. 

Prijava na novice




*Polja, označena z zvezdico, so obvezna