Slovenska energetika na točki preloma: Lahko fotovoltaika (od)reši Slovenijo?
Slovenija si je glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) do 2030 zadala ambiciozne cilje, a trenutno smo v primerjavi s številnimi drugimi EU državami v EU v precejšnjem zaostanku. Poleg fotovoltaike bo treba razmišljati tudi o energiji vetra in vode, hrambi energije, izboljšanju učinkovite rabe energije in kako rešiti izzive pri umeščanju tovrstnih projektov v prostor, je le nekaj poudarkov dogodka Energetika in okolje ’23.
Na tradicionalnem srečanju, namenjenem voditeljem iz energetike in gospodarstva, menedžerjem, energetskim in okoljskim strokovnjakom, so bili v ospredju izzivi pospeševanja zelene transformacije in uvajanja obnovljivih virov energije v spremenjenih okoliščinah ene največjih energetskih (in dobavnih) kriz v EU.
Mag. Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), je spregovorila o podnebnih ciljih dekarbonizacije in o obnovljivih virih energije. Predstavila je delo ministrstva na tem področju do sedaj in aktivnosti, ki potekajo trenutno, ter načrtovane aktivnosti v prihodnje.
Kot je dejala, so bili v preteklem obdobju najbolj aktivni s spopadanjem z energetsko krizo in do sedaj naredili precej. V spopadanju z energetsko krizo so sprejeli tri interventne zakone, novelo Zakona o oskrbi s plini in zmanjšali njegovo rabo. S tem v zvezi je poudarila, da je tukaj Slovenija nekoliko specifična, saj kar 80 odstotkov plina porabi v industriji. Vzpostavili so nov vir in nove dobavne poti, ukrepali v zvezi s stabilnostjo cen ter sprejeli še nekaj pomembnih ukrepov. Vse to je omogočilo, da smo zimo prestali brez redukcij. Do sedaj smo v Sloveniji v primerjavi s številnimi drugimi državami pridelali desetletni zaostanek na področju OVE.” Na primer Poljska se je zavezala, da bo do leta 2030 proizvedla polovico električne energije s pomočjo sonca in vetra,” je dejala Seršenova. ”Tudi zato smo pospešili vrsto projektov. Sprejeli smo tudi veliko dolgoročnih oziroma razvojnih ukrepov, kar bo omogočilo pomemben premik Slovenije.” Trenutno so zelo aktivni pri pripravi oziroma sprejemanju zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, novelacijo NEPN, pri črpanju EU sredstev ter dveh novel interventnih ukrepov. Upa, da bosta oba zakona sprejeta pred poletjem. V prihodnje jih čaka priprava podnebnega zakona, podnebnega sklada, novelacija energetske zakonodaje, kar zahteva zakonodaja EU, vzpostavili bodo novo naložbeno pomoč za investicije v OVE ter vzpostavili kombiniranega operaterja, kar pomeni združitev sistemskih operaterjev ELES in SODO. Poudarila je, da se zaradi zaostrene zakonodaje EU, posodablja NEPN, ki je bil sprejet pred 16 leti. Tega morajo do junija poslati Evropski komisiji. Sama verjame, da bodo uspeli vse našteto spraviti v življenje, kar pomeni, da bo Slovenija ostala na varni strani.
Za dosego zastavljenih ciljev se bo treba tesneje povezati
V sklopu o optimizaciji rabe energije in obnovljivih virih je vodja poslovne enote Balansiranje in regulacija v podjetju Danfoss, dr. Miha Bobič, govoril o tem, kako lahko s čezsektorskim povezovanjem optimiziramo energetske sisteme. Predstavil je, kako čezsektorsko delujejo v podjetju in s katerimi sektorji. Pri tem se je osredotočil predvsem na sektor toplote in predstavil primere dobrih praks podjetja. Kot glavno prednost čezsektorskega povezovanja z OVE je izpostavil stabilnost.
Vodja službe za analizo trgov in portfelja v GEN-I Jan Bohinec je podrobneje orisal tri scenarije razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije do 2050 in pospeševanje OVE. Od teh je odvisno, ali bomo dosegli cilje NEPN, ki jih je, glede na evropsko zakonodajo treba zaostriti. Predstavil je doseganje ciljev v Sloveniji v primerjavi z EU. V prihodnje bo največja težava razkorak med proizvodnjo in porabo električne energije, zato ob pospešeni gradnji sončnih elektrarn ne smemo zanemariti vetrnega potenciala. Kot je sklenil, moramo do leta 2030 maksimalno izkoristiti sončni in vetrni potencial, sprejeti odločitev o gradnji JEK 2, spodbujati ukrepe URE ter omogočiti in spodbujati rešitve za shranjevanje energije. Po njegovem mnenju je možnih scenarijev razogljičenja EES več. Razogljičenje sektorja energetike je tehnološko možno in najlažje rešljiv del. Kot je še dejal, moramo biti za uspešen prehod v trajnostno energetiko odločni in združeni v naših prizadevanjih za brezogljično prihodnost.
Svetovalka za komuniciranje in strateške projekte v Elektru Celje, mag. Maja Ivančič, je spregovorila o poti razogljičenja, ESG, priključevanju in trajnostnem poslovanju elektrodistribucijskih podjetij. Dejala je, da si vse več podjetij postavlja ambiciozne cilje, vključno s podnebno nevtralnimi in ničelnimi cilji. Da bi jih dosegli, moramo zmanjševati emisije iz obratovanja, obvladovati notranje izpuste in poskrbeti za zmanjšanje izpustov v dobavni verigi ter kratkoročno upravljati z emisijskimi kuponi. OVE so bistvenega pomena za zmanjševanje emisij in omejevanje podnebnih sprememb. Spregovorila je o tem, kaj je trajnostno poslovanje podjetij in kako merijo ogljični odtis. Podjetja oziroma organizacije se za izračun ogljičnega odtisa najpogosteje odločajo, saj tako pridobijo potrebne informacije, da lahko: zmanjšujejo emisije in jih obvladujejo, nadzorujejo svoj odtis in poiščejo morebitne prihranke, natančno poročajo in izpolnijo zahteve poslovnih partnerjev, strank ali investitorjev, omogočijo svojim odjemalcem, da izberejo okolju prijaznejši proizvod ali storitev, pridobijo potrebne vhodne podatke za odločanje pri nabavi, izbiri materialov in razvoju proizvodov v proizvodnji ter potrdijo, da so družbeno odgovorni in pridobijo konkurenčno prednost. Ob koncu je izpostavila, da se URE začne pri naši odločitvi. S tem lahko zmanjšamo porabo energije in tako pripomoremo k trajnostni porabi naravnih virov in energije. Prav učinovita raba energije pa je ključna v boju proti podnebnim spremembam in pri razvoju v trajnostno in nizkoogljično družbo.
Prenosno omrežje ne sme biti ovira za (ne)vključevanje obnovljivih virov
Prva razprava se je vrtela okoli celostnih zelenih energetskih pristopov, ki imajo velik potencial tako za prihranke kot tudi razogljičenje. V govorniški vlogi so se predstavili direktor Področja za strateške inovacije v Elesu, mag. Uroš Salobir, predsednik uprave Elektra Celje in predstavnik GIZ DEE, mag. Boris Kupec, in vodja Sektorja za obnovljive vire energije v MOPE, dr. Tomislav Tkalec. Po besedah g. Kupca bo distribucijsko omrežja moralo zadostiti vsem zahtevam po razogljičenju, zato mora biti fleksibilno. Mag. Salobir je dejal, da bo zaradi gradnje vse več sončnih elektrarn, tudi večjih, treba na glavo obrniti razvoj omrežja, da bo ta pripravljen na investitorje. Če bomo proaktivni in fleksibilni, bomo lahko uresničili cilje 2030. Prav tako moramo elektroenergetski sistem videti kot celoto, torej imeti v mislih vse sektorje. Dr. Tkalec je poudaril, da že nekaj časa vemo, da se nahajamo v reformnem obdobju energetike. Trenutno smo v zaostanku, zato moramo narediti veliko, če želimo doseči zastavljene cilje. Pojasnil je, da trenutno zapisani cilji prenovljenega NEPN, ki je trenutno v javni razpravi, še niso dokončni.
Sogovorniki so se strinjali, da so največji izzivi, kako uresničiti zastavljene cilje in sprejemati odločitve o gradnji infrastrukture, saj gre za dolgoročne investicije, ki morajo biti ekonomsko upravičene. Treba je začeti delovati usklajeno, sicer bomo ostali na mestu. Pri tem pa se morajo v sprejemanje odločitev vključiti vsi akterji, ki se morajo povezovati in tudi slišati.
Kot je znano, bodo morala velika podjetja in družbe, ki kotirajo na borzi, od prihodnjega leta naprej objavljati redna poročila o svojih ESG aktivnostih. Mojca Markizeti iz Deloitte Slovenija je spregovorila o tem, zakaj morajo podjetja pripraviti svoje ESG strategije in zakaj se čas izteka. Izpostavila je, da je trajnost gonilo rasti: ”Trajnost in poslovna strategija se združujeta. Podjetja morajo to videti kot priložnost, ne kot obvezo. ”
Zbiranje, analiza in interpretiranje ESG podatkov sicer prinaša kar nekaj izzivov, zato je dr. Blaž Peternel iz podjetja SMARTIS pojasnil, kako lahko njihova celovita programska platforma izkoristi moč podatkov. Njihovo orodje IBM Envizi pomaga konsolidirati podatke ESG, izračunati emisije toplogrednih plinov ali poenostaviti poročanje o trajnostnih aktivnostih.
Jošt Štrukelj je predstavil edinstveno tehnološko rešitev, ki podpira delovanje skupnostnih samooskrb: SunContract energetsko tržnico. Model samooskrbnih skupnosti je primeren tako za gospodinjstva po vaseh in mestih, za povezovanje javnih ustanov pa tudi za podjetja. SunContract je skupaj s SONCE energija, ekskluzivnim partnerjem v Sloveniji, na tržnico priklopil že več tovrstnih skupnosti. Med njimi je tudi 700 kW elektrarna na tovarni podjetja Yaskawa v Kočevju.
Borut Bizjak iz družbe Petrol, kjer so na strateški ravni zavezani proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov, je povedal, kako so zgradili eno največjih sončnih elektrarn v regiji – sončno elektrarno Suknovci, Vrbnik in Pliskovo, skupne inštalirane moči 22 MW ter pričakovane letne proizvodnje električne energije skoraj 30 GWh. Elektrarno sestavljajo tri lokacije, vse se nahajajo na področju Šibeniško-kninske županije na Hrvaškem, in bodo ustvarile dovolj zelene elektrike za kar 8.500 gospodinjstev.
Ali lahko voda in sonce pri proizvodnji električne energije sodelujeta z roko v roki? Marko Kenig iz HESS je v svoji predstavitvi izpostavil pomen medsebojnega dopolnjevanja različnih virov obnovljive energije. Ob hidroelektrarni Brežice na spodnji Savi so tako zgradili prvo hibridno elektrarno v Sloveniji, ki proizvaja obnovljivo električno energijo iz vode in sonca, istočasno pa pretočna akumulacija omogoča shranjevanje viškov električne energije in deluje kot baterija. Ponoči, ko proizvodnja s pomočjo sonca ni mogoča, ta elektrarna s praznjenjem akumulacije proizvaja elektriko s pomočjo vode. Prav tako je ta sončna elektrarna prva v Sloveniji, ki proizvedeno elektriko oddaja v 110 kV energetsko omrežje.
Dr. Boštjan Gregorc, DEM, je v svoji prezentaciji glede izzivov uvajanja OVE izpostavil, da bo potrebno doseči kompromis med posegi v prostor in cilji, ki jih imamo glede razogljičenja: ”Trajanje postopkov umeščanja novih večjih energetskih projektov v prostor (OVE) bistveno vpliva na ne-doseganje ciljev. Trajanje DPN-jev je namreč med pet in 10 let.”
Ali je sončna energija prava rešitev za zagotovitev zelene energije in energetske samooskrbe v Sloveniji? Bi se morali bolj osredotočiti na proizvodnjo električne energije iz hidroelektrarn? Bi bilo smiselno razmišljati, kako bolj izkoristiti vetrno energijo? Kje smo glede učinkovite rabe energije? O vsem tem so razpravljali Bogdan Barbič, HESS, dr. Boštjan Gregorc, DEM, mag. Alida Rejec, SENG, Blaž Šterk, Interenergo, in dr. Lidija Živčić, Fokus.
G. Barbič je povedal, da je sončna energija optimizator do določene mere, preveč sončne energije pa bo povzročilo probleme: ”Če smo si zadali cilj, da bomo postavili za nekaj tisoč megavatov sončnih elektrarn, potem moramo razmišljati tudi o hranilnikih, sicer bodo te elektrarne izključene iz omrežja.”
G. Šterk je izpostavil težavo umeščanja projektov v prostor: ”Imamo projekt v Bosni, dva projekta smo izpeljali na Hrvaškem. Te države so nam lahko za zgled. Moramo se odločiti, kaj si želimo: ali biti otok Nature 2000, ali pa neka povprečna evropska država, kjer nas vsi prehitevajo po levi in desni. Recimo v zadnjih letih v Sloveniji nismo izpeljali nobenega večjega vetrnega ali hidro projekta.”
Mag. Rejec je spregovorila o hidropotencialu v Sloveniji, ki je po nekaterih ocenah izrabljen v 57 odstotkih: ”Razmišljati moramo o ohranitvi obstoječih hidrolokacij. Nekatere so potrebne obnove, lahko jih nadgradimo in recimo dodamo vodne hranilnike in podobno. Ne pozabimo na podnebne spremembe, ki povzročajo sušna obdobja, potrebujemo pitno vodo, vodo za namakanje … Pomembna je torej večnamenska raba teh objektov, ki lahko služijo kot hranilniki vode.”
Dr. Živčić je poudarila, da pri nas potrebujemo drugačne postopke umeščanja v prostor: ”Morali se bomo naučiti, kako različne interese spraviti na isti imenovalec, da dobimo rešitve, ki so koliko toliko spremenljive za vse strani.”
Branko Plešnik, direktor slovenske izpostave družbe ABB, je premierno predstavil globalno gibanje za energetsko učinkovitost. Doslej se jim je pridružilo že več kot 300 podjetij: ”Na svetu je trenutno 7,8 milijard ljudi, do 2050 nas bo skoraj 10 milijard. Povečuje se urbanizacija, povečala se bo porabe energije, globalna ekonomija se bo podvojila, zato moramo ukrepati. To gibanje ne neprofitno, vanj so vključeni tudi naši konkurenti. Le če stopimo skupaj, lahko nekaj naredimo.”
Dr. Dejan Paravan iz Gen energije je na omizju izpostavil, da potrebujemo v Sloveniji kombinacijo različnih rešitev: ”Izziv je jasen: z elektrifikacijo moramo zgraditi brezogljično ponudbo. Sta pa dve poti: jedrske tehnologije in pa OVE. Jedrska elektrarna zahteva čas, do 2035 jo gotovo ne bo. V tem vmesnem času lahko veliko naredimo na OVE.” Med govorci je bil tudi predsednik Državnega sveta RS, Marko Lotrič: ”Veste kje moramo začeti? Pri sebi. Res je, potrebni so veliki projekti, veliki posegi v prostor. Lahko pa pokrijemo svoje strehe. V te procese moramo seveda vključiti podjetja pa tudi kmetije.” Marjan Eberlinc iz Plinovodov je omenil tudi potencial vodika, pri čemer bomo potrebovali električno energijo, ki bo poganjala proizvodnjo vodika: ”Mi bomo pripravljeni na te izzive in že delamo na pripravi prenosnega sistema.”
Vabljeni tudi na prihajajoče vodilne dogodke zelenega prehoda, o katerih lahko preberete več tukaj. Prijavite se na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vodilnih srečanj v 2023, kot boste zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj.