Predsednica Pirc Musar: Za uspešen zeleni prehod je nujno sodelovanje žensk in moških
Za nami je še en uspešen dogodek, in sicer Ženske v energetiki ’23, na katerem so številni zanimivi govorci in govorke – med njimi sta bila tudi dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, in mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo – naslovili trenutne izzive pospešenega zelenega prehoda in vključevanja različnih družbenih skupin v njihovo reševanje.
Kot je uvodoma izpostavila moderatorka in facilitatorka Mojca Černelč Koprivnikar, je raznolikost spolov v podjetjih med najnižjimi ravno v energetiki, kjer je zaposlenih le 22 odstotkov žensk, pri čemer pa raziskave kažejo, da podjetja, ki skrbijo za uravnoteženost obeh spolov dosegajo večjo uspešnost oziroma so bolj produktivna in inovativna ter dosegajo večjo dobičkonosnost.
Za nagovor je poskrbel minister Kumer: ”Ženske ste upanje za človeštvo. S svojo energijo, ki jo prinašate v energetiko, ste nepogrešljive. Vsak dan se učim od žensk, kajti v marsičem so boljše od moških. Na ministrstvu imamo preko 60 odstotkov žensk na vodilnih položajih. Vodja kabineta je ženska, tudi državna sekretarka je ženska. Ženske potrebujemo, da se bo svet pravilno poganjal, zato delajmo prave korake in bodimo zgled.” Dogajanje v svetu in Sloveniji, je nadaljeval minister, so vse bolj povezana, pri čemer mora biti naš cilj, da planet zanamcem zapustimo v boljši kondiciji, kot smo ga prejeli. Zato je ključno, da že danes začnemo, in mogoče tudi z nekaterimi malenkostmi kot posamezniki okrepimo zavedanje, da smo to naredili za okolje, za prijaznejši svet. Ob tem je še opozoril, da smo si tudi v Sloveniji zastavili cilj, da do leta 2050 postanemo ogljično nevtralna družba in imamo v zvezi s tem izdelanih že kar nekaj strategij in načrtov, a se pri njihovem izpolnjevanju preveč zatika in z nujnimi ukrepi predolgo odlašamo.
Trajnostno politiko je treba živeti
V nadaljevanju so udeleženci lahko prisluhnili zanimivim primerom uvajanja strateških usmeritev s področja ESG (okoljske in družbene odgovornosti ter korporativnega upravljanja) v posameznih organizacijah. Barbara Domicelj iz Microsofta je poudarila, da so se na ravni njihove korporacije načrtno lotili izračuna lastnega ogljičnega odtisa in izdelali t.i. ogljično matematiko. Kot so ugotovili, lahko izpuste delimo na posredne izpuste iz proizvodnje potrebne energije, neposredni izpuste iz samega poslovanja in vse druge posredne izpuste, vključno tiste zaradi nabavne verige. Kot je povedala, so se na ravni njihove družbe odločili, da samo ogljična nevtralnost ni dovolj in da morajo narediti kaj več ter okolju tudi vračati. Tako naj bi že do leta 2030 prepolovili svoj ogljični odtis in postali ogljično negativni. S tem namenom so uvedli tudi interni davek na ogljik in v minulih letih že dosegli bistven napredek k približevanju zastavljenim ciljem. Ob tem se srečujejo tudi z velikimi izzivi, pomanjkanjem ustreznega kadra in znanja ter vključenosti vseh, pri čemer ima ključno vlogo poznavanje trajnostnih vprašanj in področij znanosti o podnebju med zaposlenimi. Kot je še dejala, je Slovenija pod povprečjem srednjeevropskih držav glede deleža žensk med IT strokovnjaki, tako da bo treba za pospešeni zeleni prehod nasloviti tudi to vprašanje in na to področje vključiti več žensk.
Dr. Miha Bobič iz Danfossa je uvodoma poudaril, da je najbolj zelena tista energija, ki jo prihranimo. V njihovi družbi sicer skupaj s strankami že ves čas spodbujajo trajnost: ”ESG za nas ni prisila, ampak predstavlja možnost za rast in dolgoročno doseganje pozitivnih rezultatov na več področjih. ESG ima velik vpliv na naše poslovne modele in strategije.” Kot je dejal, so v Danfossu temeljito proučili vplive njihove dejavnosti na okolje in družbo ter opredelili tri ključna področja delovanja – dekarbonizacijo, krožno gospodarstvo in vključevanje ter te usmeritve podprli tudi s konkretnimi dejanji. Tako je denimo poslovna stavba sedeža družbe na Danskem že samooskrbna in ogljično nevtralna. Še več, s proizvedeno energijo ogrevajo tudi sosednjo vas.
Barbara Žibret Kralj iz družbe Deloitte pa je spregovorila o trajnostnem poročanju in izpostavila, da se s področjem ESG v podjetjih še vedno ukvarjajo večinoma ženske in oddelki, kot so PR, marketing in računovodstvo: ”Z ESG-jem se večinoma ukvarjajo ženske, ki niso na vodilnih položajih. Teh je v energetiki malo, to je dejstvo. Če na vodilnih položajih ne bo več žensk, tudi sprememb ne bo.” Kot je pojasnila, zelenega prehoda ne bo, če ta v podjetjih ne bo postavljen med prednostne strateške cilje vodstev podjetij, pri čemer EU med tremi ključnimi stebri za uspešen zeleni prehod navajajo preusmerjanje finančnih tokov k trajnostnim naložbam, sistematično vključevanje trajnostnega razvoja v obvladovanje tveganj in spodbujanje transparentnosti in gospodarnosti. Opozorila je, da se obveznosti glede trajnostnega poročanja zaostrujejo in bo to za 75 odstotkov evropskih podjetij z letom 2024 postalo obvezno za vsa podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh meril – imajo več kot 250 zaposlenih, 40 milijonov evrov prometa in 20 milijonov skupnih sredstev. Pri tem se bodo podjetja, ki nimajo izdelane trajnostne strategije v skladu z načeli ESG, znašla v težavah.
Svetla prihodnost za vodik?
Sklop predavanj je bil posvečen tudi vodiku. Dr. Anamarija Bračić je naslovila t.i. zeleni vodik, katerega proizvodnja je okolju prijazna. Ta sicer v celotni proizvodnji vodika trenutno predstavlja le dva odstotka: ”Vodik je neizogiben v zelenem prehodu. Verjamem, da je prihodnost vodika svetla, morali pa ga bomo kombinirati z baterijami.”
Dr. Jerneja Sedlar je pojasnila pomen vodikovih dolin: ”Gre za nekakšna vodikova gospodarstva, ki so pionirji in še precej v povojih. Naprej so bile te doline regijske, torej v posameznih državah, sedaj pa je vse več tudi meddržavnih, med katerimi je tudi Severnojadranska vodikova dolina, v kateri sodeluje Slovenija.” Kot je znano, trenutno nikjer v Evropi ni poslovnega modela za vodik: ”Ideja je, da se v dolinah ustvarijo poslovni modeli, da postane zadeva tržno zanimiva, da se poišče dobava, itd. Želimo priti do cen vodika, ki bodo tržne, je pa vprašanje, kdaj se bo to zgodilo.”
Zeleni prehod se začne na domačem pragu
Mag. Mateja Novak Resman iz Iskraemeca je v svoji predstavitvi spregovorila o opolnomočenju odjemalcev ter vlogi dizajna in upravljanja z njim. Kot je dejala, je Iskraemeco globalni ponudnik rešitev s področja energetike in vode, ima preko 1.500 zaposlenih na več lokacijah (Slovenija, Egipt, Argentina) in je tržno prisoten v 80 državah. Prenove dizajna so se v skladu s trajnostnimi smernicami pri njih lotili širše, kot proces načrtovanja in povezovanja in v okviru tega vzpostavili novo vizijo podjetja, nov logotip, demo center in zagotovili ustrezno izobraževanje zaposlenih, pri čemer pri vseh zaposlenih spodbujajo osredotočenost na inovativne rešitve: ”Želimo spremeniti miselnost, da nismo več dobavitelj števcev, ampak dobavitelj celostnih storitev, ki rešujejo probleme na področju energije, vode in mest.”
Zanimiv je bil tudi pogovor dveh strokovnjakov iz prenosnega in distribucijskega podjetja. Mag. Darko Kramar iz Elesa je tako delil svoje izkušnje lastnika sončne elektrarne, pri čemer je izpostavil, da se pogosto srečujemo s klasično dogmo, da postavitev lastne sončne elektrarne pomeni, da smo s tem že energetsko samooskrbni in smo s tem že izpolnili svoj dolg do okolja: ”Ko začne sijati sonce, se z družino odpeljemo od doma, kar je problem. Ravno v tistem času bi namreč moral polniti svoj električni avtomobil, mene pa ni doma. S svojim ravnanjem si moramo predvsem prizadevati za zmanjšanje porabe in zagotoviti potrebno ravnovesje v elektroenergetskem sistemu.” S tem ciljem je Eles med drugim razvil tudi koncept E-8, katerega vodilo je, da mora biti infrastruktura za polnjenje e-vozil na voljo na mestih in v času, ko vozila stojijo dlje časa. Le na tak način lahko poskrbimo, da se bodo vozila polnila z energijo iz obnovljivih virov in ne bodo obremenjevala elektroenergetskega sistema.
Da je veliko zablod glede energetske samooskrbe ali natančneje samozadostnosti, se je strinjala tudi mag. Maja Ivančič iz Elektra Celje, ki je izpostavila, da bi med odjemalci morali predvsem okrepiti zavedanje, da je treba električno energijo ves čas zagotavljati takrat, ko jo potrebujemo, pri sončnih elektrarnah pa je večino časa ravno nasprotno. Za uspeh zelenega prehoda je tako ključnega pomena tudi spreminjanje navad in znanje o upravljanju z energijo ter okrepitev razmišljanja, kako lahko sami prispevamo k zmanjšanju porabe in gradnja lastnih elektrarn, ki so primerne našim potrebam. Kot je povedala, je Elektro Celje v različnih evropskih pilotnih projektih med drugim stestiral tudi navade odjemalcev, pri čemer so izkušnje pokazale, da so odjemalci pripravljeni spremeniti svoje navade, če je na drugi strani ustrezna motivacija. Oba sogovornika sta na koncu še posebej poudarila, da je treba okrepiti predvsem zavedanje, da se zeleni prehod začne že na domačem pragu.
Z inspirativnim nagovorom nas je počastila predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, ki je povedala, da moramo biti v zeleni energetski prehod vključeni vsi: ”Šteje čisto vsak posameznik. Če želimo, da bo ta prehod uspešen, je nujno sodelovanje tako žensk kot tudi moških, kajti ne moremo dihati samo s polovico pljuč. Zato stopimo skupaj in aktivirajmo potencial cele družbe.” Predsednica Musar je prav tako opozorila na neenakopravno zastopanost spolov v evropskem energetskem sektorju in izpostavila, da podjetja z večjo raznolikostjo svojih delovnih kolektivov prekašajo druga: ”V prid vključenosti žensk ne govori le pravilo pravičnosti in humanosti v družbi, ampak tudi dokazani večji finančni izplen. Je pa potrebno vedeti nekaj: če same ne bomo dovolj močne in pogumne, nam spodbuda moških ne bo pomagala. Sama ob tem vedno pravim: nič brez moških.”
Kakšna je vizija zelenega prehoda ob upoštevanju aktualnih razmer v energetiki, pa so na zaključni okrogli mizi pojasnili mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, Maja Požar Andrejašič iz podjetja REC, mag. Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ter predsednik uprave družbe Elektro Gorenjska, dr. Ivan Šmon. ”Žensk v energetiki ni malo zato, ker bi nas kdo odrival, ampak morda zato, ker gre za zelo tehnično področje,” je povedala mag. Godina. ”Kar nekaj časa bo potrebno, da se bodo ženske odločale za inženirske poklice, je pa treba delati na ozaveščanju. Pot v energetiki je ženskam odprta.”
Dr. Šmon je pojasnil, da so v njihovi družbi že lani marca sprejeli akcijski načrt za enakopravnost spolov, ki je bil dobro sprejet. Na vprašanje moderatorke, ali se spolna enakost povečuje, je dejal, da v bistvu ne: ”Imamo kazalce glede deleža spolov, ki kažejo, da ne zaostajamo. Trenutno smo pri 22 odstotkih, kar je najvišji odstotek v elektrodistribucijskih družbah, kjer nekje ta delež znaša 15 odstotkov. Smo pa že imeli tudi 25 odstotkov.”
Vabljeni tudi na prihajajoče vodilne dogodke zelenega prehoda, o katerih lahko preberete več tukaj. Prijavite se na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vodilnih srečanj v 2023, kot boste zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj.