‘Z obnovljivi viri energije moramo pohiteti; brez uvoza elektrike v prihodnosti ne bo šlo’
Stanje v Sloveniji glede energetske oskrbe ni popolno, vendar pa slovenska vlada dela vse, kar je potrebno, da bi bile stvari znosnejše za državljane in gospodarstvo, je na 10. Vrhu o novostih regulative, omrežij in trga povedal novopečeni minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Naš vsakoletni dogodek, ki je letos postregel z rekordno udeležbo, je ponudil številne zanimive teme od novosti krizne regulative, novih tarif, učinkovitosti omrežij, samooskrbe in aktualnega trga z energenti za prihodnje dve leti.
Minister Kumer je v uvodnem govoru izpostavil, da smo se v minulem letu, podobno kot druge evropske države, srečevali s številnimi izzivi, ki jih je povzročila izjemna rast cen plina in električne energije, pri čemer se je izkazalo, da vseh težav, ki so se vlekle še iz preteklosti, ni mogoče rešiti skozi noč. Večina nepredvidljivosti je izhajala od zunaj, iz aktualnih geopolitičnih razmer, ki pa so imele močan vpliv tudi pri nas. ”Slovenija je bila v lanskem letu slabo samooskrbna, imeli smo hude izzive na področju oskrbe z energijo,” je povedal minister. Zaradi neugodnih domačih proizvodnih razmer je bila Slovenija v določenih urnih intervalih tudi 90-odstotno odvisna od uvoza, pri čemer se je izkazala dobra povezanost slovenskega prenosnega omrežja s tujino. ”Bilo je kar nekaj pozivov, da se ‘odklopimo’ od sosednjih držav in postanemo samooskrbni, vendar pa se je pokazalo, da bi bila to velika napaka, kajti prišlo je do neprijetnosti, od suše, podaljšanja remonta nuklearke, do težke situacije s premogom.”
Razmere so pokazale, da je evropski energetski trg zelo prepleten in s številnimi medsebojnimi vplivi, a najpomembneje je, da deluje. Kumer je ob tem izpostavil, da je bil glede na vse okoliščine v določenem trenutku poseg na energetski trg vendarle nujen in se je vlada zato odzvala s sprejetjem vrste ukrepov za pomoč sprva gospodinjstvom, v nadaljevanju pa tudi gospodarstvu: ”Omeniti je potrebno dobavitelje energije, ki so bili stisnjeni v kot, vendar so dobavljali energijo na zanesljiv in dostopen način, zato bo morala država s svojimi mehanizmi povrniti škodo, ki je ob tem nastala.”
Velika in energetsko intenzivna podjetja še čakajo na rešitve
V nadaljevanju je oceno sprejetih ukrepov povezanih z obvladovanjem energetske krize podala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je uvodoma poudarila dobro sodelovanje s pristojnimi ministrstvi in tvoren dialog, ki je prinesel tudi spodbudne rezultate: ”Prišli smo do rešitev za srednja in mala podjetja, kar je razbremenilo marsikoga, žal pa danes še vedno nimamo končnih rešitev za velika in energetsko intenzivna podjetja, ki jih je v Slovenji 370 in predstavljajo pomemben segment gospodarstva. Doslej sprejeti ukrepi zanje ne prinašajo želenih rezultatov.”
V GZS si ob tem želijo nadgraditev evropskih ukrepov in zagotovitev konkurenčnih pogojev podjetjem, ki imajo obetavne razvojne možnosti, a jim visoke cene energentov predstavljajo resno oviro.
Osrednji letošnji projekt distribucije je priprava na nov tarifni sistem
Predsednik uprave Elektro Primorska Uroš Blažica je v nadaljevanju predstavil izzive, ki čakajo distribucijska podjetja ob uveljavitvi novega tarifnega sistema, ki stopi v veljavo 1. januarja prihodnje leto. Kot je poudaril, gre za enega najpomembnejših letošnjih projektov distribucije, saj gre za precejšnje spremembe. Nov obračunski sistem bo namreč temeljil na obdelavi 15-minutnih meritev, uvajata se dve sezoni, pet časovnih blokov in vzpostavitev sistema dogovorjene moči z obračunom presežne moči, kar pomeni tako za distribucijska podjetja kot odjemalce veliko novost in prinaša obdelavo velikega števila podatkov.
Subvencije za skupnostno samooskrbo?
Andrej Špec, predstavnik Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO), je govoril o možnostih, ki jih ponuja skupnostna samooskrba in ciljno usmerjanje priključevanja. ”Skupnostna samooskrba trenutno ni konkurenčna,” je dejal Špec. ”Trenutno imamo subvencije le za individualno samooskrbo, zato bi veljalo razmisliti tudi o subvencijah za skupnostno samooskrbo.”
Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje in GIZ DEE, je pojasnil, da so pri skupnostnih samooskrbah določene težave, ki pa se bodo po njegovem mnenju v bližnji prihodnosti razrešile. Večji problem je trenutno priključevanje obnovljivih virov na omrežja: ”Mi se seveda zavedamo, kaj se dogaja v Evropi. Sploh na področju proizvodnje električne energije se dogajajo velike spremembe. Pritiski na distribucijska podjetja glede priključevanja OVE so zelo veliki in se še povečujejo. Dobršen del virov namenjamo za izgradnjo novega nizkonapetostnega omrežja, tudi transformatorskih postaj. Z vlado imamo konsenz, da bi se tovrstne investicije usmerile na določena področja, recimo na degradirana zemljišča.”
O regulativnih izzivih omrežij in zelene energetike v času krize je svoje mnenje delila tudi Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, ki je izpostavila, da je poleg ukrepov za prebroditev krize izredno pomembno, da imamo dolgoročni načrt razvoja v luči zelenega prehoda, morali pa bomo paziti, da ne bomo vse, kar je pozitivnega na trgu, uničili z regulacijo: ”Nihče ne ve, kaj bo v prihodnosti. Sedaj v januarju smo mirni, kar je splet večih okoliščin, od visokih temperatur, do manjše porabe in sklenjenih pogodb. Tudi lani je bilo podobno januarja, potem je prišlo do vojne v Ukrajini.”
Na trgih z energenti trenutno ni pretresov. ”Videti je, da trg deluje,” pa je povedal Matjaž Sušnik iz Plinovodov, ki je spregovoril o trenutnih razmerah na trgu plina. ”Mogoče je lani trg deloval preveč impulzivno. Oskrba je bila nezanesljiva, cene pa so bile izjemno visoke, kar je seveda vplivalo na ceno električne energije. Trenutno so cene na borzah okrog 60 evrov za megavatno uro. Ključna je percepcija in zanesljivost oskrbe.”
Spremembe v merjenju učinkovitosti naložb v omrežja
David Batič iz Agencije za energijo je predstavil novo obračunavanje za uporabo omrežja za samooskrbo in pa kako izboljšati učinkovitost naložb v omrežja, tudi z manjšimi vlaganji in digitaliziranimi rešitvami: ”Izkazalo se je, da so bile določene naložbe v preteklosti neučinkovite ali pa celo neskladne z nacionalnimi in EU regulativami. V skladu z novim regulativnim okvirjem se pri določitvi donosa elektroperaterjev upošteva strokovna učinkovitost pri naložbah.”
Tomaž Kožar je predstavil razvojni načrt distribucijskega sistema za naslednjih deset let, pri čemer je omenil izzive, ki jih prinaša razogljičenje, decentralizacija proizvodnje in množična uvedba elektrifikacije oziroma raba elektrike kot glavnega energenta v prometu in ogrevanju. Kot je znano, moramo imeti do leta 2030 85 odstotkov čiste energije v mešanici energetskih virov, kar pomeni, da bo potrebno hkrati povečati skupno proizvodnjo električne energije, pri čemer se mora neto zmogljivost povečati za več kot četrtino, ob postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv pa se mora delež obnovljivih virov za proizvodnjo elektrike skoraj podvojiti. Pri doseganju teh cilje bo v pomoč t.i. SODOKart, spletna aplikacija, ki omogoča geografski prikaz možnih točk priključitve z vidika potenciala obstoječega omrežja za priključevanje večjih proizvodnih naprav (nad 50 kW) neposredno na obstoječe elektrodistribucijsko omrežje. Glavni namen aplikacije, ki jo je družba SODO d. o. o. pripravila ob sodelovanju vseh petih elektrodistribucijskih podjetij, je usmerjanje investitorjev v priključitev večjih proizvodnih naprav na lokacije, kjer lahko že z obstoječim omrežjem takoj povečajo delež električne energije iz obnovljivih virov in tako skupaj zagotovimo energetsko neodvisnost širšemu krogu uporabnikov sistema
Vsaj del energije za 2024 se splača zakupiti zdaj
Na dogodku je bilo kar nekaj tudi govora o cenah električne energije oziroma energentov v bližnji prihodnosti. Jan Bohinec iz GEN-I je pojasnil, da so trenutne razmere na trgu energentov v Evropi dobre: ”Z vremenom smo imeli lani veliko sreče. Zimske temperature v Ljubljani pozimi so bile lani takšne, kot so ponavadi v Madridu. Napovedovati, kakšne bodo cene v prihodnosti, je nehvaležno, bi pa rekel, da se vsaj del energije splača zakupiti sedaj.”
Luka Jazbec iz GEN-I je v svoji predstavitvi naslovil obete reform električne energije v EU in Sloveniji. Glede na to, da so leto 2022 zaznamovale izjemno visoke cene energentov ter več pretresov na energetskih trgih, bo letošnje leto v potekalo v okviru regulatornih intervencij, vzpostavljenih tekom lanskega leta, vsekakor pa smo na nekakšnem razpotju: ali izboljšati in nadgraditi trenutni tržni sistem (ki se je razvijal zadnjih 30 let), ali pa vzpostaviti temeljite strukturne spremembe, pri čemer je znano stališče Evropske komisije, ”da je prehod na čisto energijo najboljše zavarovanje pred cenovnimi pretresi, kot je ta, s katerim se danes sooča EU”.
Vabljeni tudi na prihajajoče vodilne dogodke zelenega prehoda, o katerih lahko preberete več tukaj. Prijavite se na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vodilnih srečanj v 2023, kot boste zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj.