‘Digitalizacija energetike je nujna, a zahteva denar, čas in znanje’

Podatki so ”nova nafta”, digitalizacija energetike je nujna, energetsko krizo pa lahko prebrodimo le s sodelovanjem na evropski ravni, smo slišali na mednarodnem dogodku Digital Energy Summit ’22.

Konferenco, ki je potekala v Ljubljani in preko spleta, so moderirali naša direktorica Mojca Černelč Koprivnikar, dr. Uroš Kerin in mag. Gorazd Ažman (oba iz Elesa), svoja mnenja in izkušnje pa so podelili ključni deležniki energetskega sektorja in digitalne transformacije iz Slovenije, Belgije, Nizozemske, Estonije, Slovaške, Nemčije, ZDA, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Grčije.

Govorci so pojasnili trenutno stanje, naslovili pomembnost digitalizacije in priložnosti v energetiki, razpravljali o konkretnih avtomatiziranih in digitaliziranih rešitvah, ki prispevajo k lažjemu soočanju z energetsko krizo in predstavili dobre primere iz prakse.

V uvodnem nagovoru je Luis Goncalves, glavni izvršni direktor podjetja Iskraemeco, izpostavil pomen podatkov in novih tehnologij pri načrtovanju zelenega prehoda in digitalizaciji energetike, pri čemer mora sodelovati celotna družba: ”V Evropi se trenutno ne izvaja izmenjava podatkov iz energetike, kar je težava. To moramo nujno spremeniti. Podatke moramo znati deliti, jih primerno uporabiti in imeti ustrezne metodologije.” Goncalves je še dejal, da digitalizacija pomeni priložnost in ne grožnjo.

Dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica pristojna za digitalno preobrazbo, je v pozdravnem nagovoru preko video povezave, dejala, da je digitalizacija visoko na prednostni listi nalog sedanje vlade: ”Verjamemo, da je v trenutnih geopolitičnih razmerah digitalna preobrazba nujna. V idealnem primeru gresta zeleni in digitalni prehod z roko v roki in se medsebojno krepita, uspešna pa bosta le, če bosta zajela celotno družbo ” V vladni ekipi si zato prizadevajo, da bi digitalne kompetence čim prej vključili tudi v izobraževalni sistem.

”V medijih pogosto zasledimo, da obstaja konflikt med digitalizacijo in zelenim prehodom, s čimer se ne strinjam,” pa je udeležencem konference preko video povezave dejal Ilias Iakovidis, svetovalec Evropske komisije za digitalni zeleni prehod. Iakovidis je pojasnil, da lahko z digitalnimi rešitvami pridemo do velikih prihrankov energije, pri čemer je izpostavil stavbe, za oskrbo katerih se nameni 40 odstotkov vse porabljene energije. Z izgradnjo t. i. pametnih stavb bi lahko prihranili od 10 do 15 odstotkov energije. “Zakaj se tega potem vsi ne poslužujemo? Ker to zahteva denar, čas, znanje,” je bil jasen in dodal, da ima digitalizacija velik potencial tudi na drugih področjih, se pa moramo naučiti pridobivati in uporabljati prave podatke.

Zaradi krize in vojne v Ukrajini nas še toliko bolj skrbi kibernetska varnost. Mednarodni strokovnjak za kibernetsko varnost, Senad Aruc, ki je zaslovel pred 15 leti, ko mu je uspelo odkleniti enega prvih iPhonov, je pojasnil, da hekerski napadi in zlonamerna programska oprema vplivajo na naša življenja, pri čemer gre za ogromno nelegalno industrijo. ”Hekerji imajo številne upravljavske oziroma nadzorne sisteme, ki jim omogočajo, da bodo od vas dobili denar,” je pojasnil Aruc. ”Pogosto je programska oprema preprosta, a zelo učinkovita. Predstavljajte si, da tako kot vsak mesec plačate položnico za elektriko, a dejansko ste denar poslali ilegalcem. Niti sanjalo se vam ne bo, kaj se je zgodilo, dokler ne boste od distributerja električne energije prejeli opomin.” Aruc je predstavil tudi kriptografsko zaščitene polnilnice za e-vozila, ki temeljijo na posebno zaščitenem programu, ki podatke hrani v CC strežniku. Funkcionalnost CC strežnika je zasnovana, da lahko deluje na avtopilotu. V primeru, da želimo prepoznati določene vdore ali napade, moramo analizirati promet, ali pa imeti sprotni dostop do prometa in sproti preprečiti dostop hekerjem.

Dr. Helena Vrabec, ki se ukvarja z varstvom podatkov v ameriškem podjetju Palantir Technologies, je zastavila je pet podatkovnih vprašanj, ki bi se jih morala zastaviti energetska podjetja. Najprej  je izpostavila robustnost dostopa do podatkov, kajti vedno se mora vedeti kdo dostopa do podatkov in zakaj jih potrebuje. Pomembno je tudi, ali podjetje zagotavlja odgovornost uporabnosti podatkov: potrebno je namreč omejiti izpostavljenost podatkov in omogočiti, da se nekateri podatki po uporabi lahko tudi izbrišejo in presoditi tudi, kako je v podatkovni proces vključen človek. Ali je morda nadomestljiv z umetno inteligenco, oziroma je ujet v podatkovno zanko? Cilj je, da so podatkovni sistemi skladni. Izpostavila je še pomembnost lokacije oziroma kje so stacionirani podatki podjetja, predstavila pa je tudi pomembnost soobstajanja zasebnosti in varnosti, ki gresta vedno z roko v roki.

Dr. Rok Lacko je predstavil delovanje GEN-I-jevega avtomatiziranega daljinskega sistema za sončne elektrarne, ki išče napake v obratovanju sončnih elektrarn. Sistem, ki temelji na oblačni infrastrukturi in napake odkriva v realnem času, naj bi bil po mnenju dr. Lacka vodilna tovrstna rešitev v regiji za sončne elektrarne.

Vloga umetne inteligence v varnostnem operacijskem centru je velika in brez dvoma lahko boljšo varnost dosegamo prav s pomočjo umetne inteligence. Dr Andrej Bregar in Igor Hostnik iz podjetja Unistar sta povedala, da je pomembno, da se ne ustavimo le pri identifikaciji napadov, ampak ko odkrijemo nove varnostne incidente, lahko sprožimo analizo dogodka, na podlagi katerega se kasneje umetna inteligenca lahko nauči bolje ukrepati in lažje identificirati nenavadne dogodke.

Vse, ki jih digitalizacija energetike zanima, že vabimo na naslednjo izvedbo dogodka, ki bo potekal jeseni 2023!

Vabljeni tudi na naše druge vodilne dogodke s področja energetike, o katerih lahko preberete več tukaj. Vabimo vas, da se prijavite na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vseh naših dogodkov v 2023, kot boste tudi zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj.