Na Brdu pri Kranju je 17. septembra 2026 potekala Inovacija energetike ’26, ki je tudi letos povezala domače in mednarodne strokovnjake, podjetja in odločevalce na področju energetike. 

V ospredju niso bile več samo posamezne tehnologije. Dogodek je odprl širše vprašanje: kako umetno inteligenco, prožnost, elektrifikacijo težkega prometa, energetske skupnosti, podatkovne centre in baterijske hranilnike povezati v sistem, ki bo uporaben za podjetja, omrežja in uporabnike. 

Osrednje sporočilo letošnjega dogodka je bilo jasno: Slovenija ima znanje, inovativna podjetja in konkretne rešitve. Za večji preboj pa potrebuje več ambicioznosti, več povezovanja in več poguma za nastop na mednarodnih trgih.

Energetika je dolgo veljala za področje infrastrukture, proizvodnje, omrežij in zanesljive oskrbe. 

Danes je zgodba precej širša. 

Ko podjetje razmišlja o energiji, ne razmišlja več samo o računu za elektriko. Razmišlja o tem, kdaj porabiti energijo, kako obvladovati tveganja, ali vlagati v sončno elektrarno, hranilnik ali pogodbo PPA, kako zmanjšati konice, kako uporabiti podatke in kako vse to vpliva na konkurenčnost. 

Na letošnji Inovaciji energetike ’26 se je prav zato ves dan vračalo isto vprašanje: ali znamo spremembe v energetiki dovolj hitro prepoznati in jih spremeniti v prednost? 

Ne samo za posamezno podjetje. 

Tudi za Slovenijo. 

Ena najbolj konkretnih tem letošnjega dogodka je bila elektrifikacija težkega prometa. 

Pri osebnih vozilih smo e-mobilnost že nekako sprejeli kot del prihodnosti. Pri težkem prometu pa se zgodba hitro zaplete. Električni tovornjak ni samo novo vozilo v voznem parku. Je vprašanje polnilne infrastrukture, omrežja, priključnih moči, lokacij, logistike, investicij in poslovnega modela. 

Na omizju »E-mobilnost, težki promet in elektrifikacija industrije: smo pripravljeni na spremembe, ki prihajajo hitreje, kot si mislimo?«, ki ga je moderiral Matej Pasarič iz ELES-a, so to vprašanje odprli dr. Fernando Liesa iz ALICE, Mattheo van der Molen, dr. Janez Humar iz ELES-a in Robert Sever iz GZS – Združenja za promet. 

Njihovi pogledi so se srečali na točki, ki bo za prihodnja leta ključna: elektrifikacija težkega prometa ne bo uspela, če jo bomo razumeli kot projekt enega sektorja. 

Logistika potrebuje zanesljivo infrastrukturo. Energetika potrebuje pravočasno načrtovanje. Omrežja potrebujejo podatke o prihodnjih obremenitvah. Podjetja potrebujejo poslovni model, ki se izide. 

Vprašanje zato ni več samo, koliko električnih tovornjakov bo na cestah. 

Vprašanje je, ali bomo infrastrukturo pripravili, preden jo bodo vsi nujno potrebovali.

Druga rdeča nit dogodka je bila umetna inteligenca. 

Ne več kot nekaj futurističnega ali oddaljenega, ampak kot orodje, ki že spreminja način dela v energetiki. 

Jan Bohinec, direktor trgovanja v GEN-I, je umetno inteligenco predstavil kot strateški pospeševalnik prihodnosti trgovanja z energenti. V energetskem trgovanju, kjer se cene, vreme, poraba, proizvodnja in tveganja spreminjajo iz ure v uro, konkurenčne prednosti ne ustvarja več samo dostop do tehnologije. Ustvarja jo sposobnost, da podjetje lastne podatke, strokovno znanje in AI poveže v hitrejše in boljše odločanje. 

Podoben premik se dogaja tudi drugje. 

Na omizju »Digitalizacija, AI in prožnost: kako bomo upravljali elektroenergetski sistem prihodnosti?«, ki ga je moderiral mag. Gorazd Ažman, so Aleš Glavina iz Iskraemeca, Urška Kalan iz Borzena in mag. Samo Ceferin iz Kolektor Sisteha odprli vprašanje, kako bo energetski sistem prihodnosti sploh mogoče upravljati. 

Več naprav. 
Več podatkov. 
Več odjemalcev, ki niso več pasivni. 
Več proizvodnje iz razpršenih virov. 
Več odločitev, ki jih bo treba sprejeti hitreje. 

V takšnem sistemu digitalizacija ni več podporna tema. Postaja pogoj za delovanje. 

A AI prinaša tudi drugo vprašanje: kdo jo nadzoruje, kako je uporaba sledljiva in kako zagotoviti zaupanje v odločitve, ki nastajajo na podlagi podatkov? 

To je bila ena od pomembnih niti dogodka — tehnologija sama po sebi ni dovolj. Ključna postajata odgovornost in zaupanje. 

Eden najmočnejših premikov letošnjega programa je bil pogled na podjetja. 

Vito Panič iz GEN-I je odprl vprašanje nove vloge podjetij v energetskem sistemu. Podjetje danes ni več samo kupec elektrike ali plina. Vse pogosteje hkrati upravlja porabo, lastno proizvodnjo, hranilnike, pogodbe PPA, prožnost, tveganja in stroške. 

To pomeni, da energija ni več samo strošek. 

Postaja prostor odločanja. 

Če podjetje zna povezati nabavo, porabo, proizvodnjo, hranilnike, podatke in prožnost, lahko energijo začne upravljati kot del poslovne strategije. 

Ta logika se je nadaljevala tudi pri rešitvi Moj GEN-I, ki jo je v okviru izbora Najboljša inovacija 2026 predstavila Nermina Bajrić iz GEN-I. Ideja je preprosta, a pomembna: če naj uporabniki postanejo aktivni udeleženci energetskega sistema, morajo imeti orodje, ki jim omogoča razumeti in upravljati energijo na enem mestu. 

Energetski prehod se namreč ne zgodi samo v omrežjih. 

Zgodi se tudi v uporabniški izkušnji. 

Prihodnost omrežij je bila ena ključnih tem dogodka. 

Klemen Belec iz Iskraemeca je z mislijo, da ne gradimo več samo omrežij, ampak tudi prožnost, odprl zelo praktično vprašanje. Omrežja niso preobremenjena ves čas. Pogosto se težave pojavijo ob določenih urah, na določenih lokacijah in v določeni smeri pretoka energije. 

To pomeni, da rešitev ni vedno samo nova infrastruktura. 

Včasih je rešitev boljše upravljanje obstoječega sistema. 

To se je konkretno pokazalo pri primeru Vodice, ki sta ga predstavila Tomaž Dostal iz Iskraemeca in dr. Anamarija Borštnik Bračić iz GP sistemov. Tam se vprašanje prožnosti ne kaže kot abstraktni koncept, ampak kot zelo praktičen izziv: kako omogočiti nove priključitve, sončne elektrarne in porabnike tam, kjer ima obstoječe omrežje svoje omejitve. 

Prožnost zato ni več samo izraz iz energetskih strategij. 

Postaja orodje za reševanje konkretnih lokalnih izzivov. 

Ena od tem, pri kateri se je zelo jasno pokazala razlika med potencialom in izvedbo, so bile energetske skupnosti. 

V Avstriji jih deluje že več kot 7.000. Slovenija tega potenciala še zdaleč ni izkoristila. 

Žiga Pižorn iz Petrola je temo skupnostne samooskrbe postavil v zelo praktičen okvir: priložnost ni samo v večji proizvodnji energije, ampak v pametnem usklajevanju proizvodnje in porabe. Energetske skupnosti lahko povežejo občine, podjetja, industrijo in uporabnike, vendar samo, če so zasnovane tako, da so razumljive, uporabne in poslovno vzdržne. 

Energetska skupnost zato ni več samo lokalna sončna elektrarna. 

Lahko postane nov način organizacije energije v prostoru — če jo znamo povezati s podatki, digitalnimi platformami, obračuni, uporabniki in prožnostjo. 

Poseben del dogodka je bil namenjen izboru Najboljša inovacija 2026. 

Finalisti so pokazali, kako široko se danes razume inovacija v energetiki: od baterijskih hranilnikov, souporabe električne energije in virtualnih elektrarn do AI, dokumentnih procesov, industrijske elektrifikacije, malih hidroelektrarn in podatkovnih centrov. 

Priznanje Najboljša inovacija 2026 je prejel dr. Peter Ahčin iz podjetja OASIX za rešitev: 

Termični UPS za podatkovne centre umetne inteligence.

Rešitev naslavlja zelo aktualen izziv. Podatkovni centri umetne inteligence potrebujejo vse več računske moči, hkrati pa se soočajo z omejitvami omrežnih priključkov in zahtevnim hlajenjem. 

Termični UPS omogoča shranjevanje hladilne energije in boljšo izrabo obstoječega priključka. To pomeni, da vprašanje podatkovnih centrov ni več samo digitalno vprašanje. 

Je tudi energetsko vprašanje. 

In prav zato je bila ta rešitev dober simbol letošnjega dogodka: prihodnost energetike nastaja tam, kjer se povežejo infrastruktura, tehnologija, podatki in zelo konkretni poslovni izzivi. 

Zaključna strateška okrogla miza »Slovenija v energetiki 2030+: kje lahko zmagamo?« je razpravo premaknila še korak višje.

Ne več samo, katere tehnologije prihajajo. 

Ampak: kje lahko Slovenija dejansko zmaga? 

Dr. Igor Koprivnikar iz GEN-I je govoril o podjetniški kulturi, mednarodni usmerjenosti in ustvarjanju dodane vrednosti na globalnih trgih. Izkušnja GEN-I kaže, da lahko podjetje iz Slovenije z načrtnim razvojem znanja in kompetenc zgradi konkurenčen položaj tudi zunaj domačega trga. 

Dr. Peter Ahčin je prinesel izkušnjo ambicioznega okolja v tujini in pomen sistematičnega povezovanja mladih talentov z izkušenimi podjetniki ter raziskovalci. 

Tatjana Vogrinec Burgar je odprla vprašanje sodelovanja in povezovanja slovenskega znanja doma in v tujini, tudi pri razvoju omrežij in uvajanju novih tehnologij. 

Dr. Vlasta Krmelj je razpravo razširila še dlje — do priložnosti na drugih kontinentih, tudi v Afriki, in do ugleda, ki ga lahko Slovenija gradi globalno, če si zastavi ambicioznejše cilje. 

Skupno vprašanje omizja ni bilo, ali imamo znanje. 

Vprašanje je bilo, ali ga znamo dovolj ambiciozno povezati, razviti in uveljaviti zunaj domačega trga. 

Inovacija energetike ’26 je pokazala, da energetski prehod ni več zaprta tema energetskih podjetij. 

V njem so industrija, promet, občine, podatkovni centri, digitalni ponudniki, sistemski operaterji, raziskovalne institucije, uporabniki in podjetja, ki energijo vse bolj razumejo kot strateško vprašanje. 

Prav zato prihodnost energetike ne bo odvisna samo od tega, katere tehnologije bomo razvili. 

Odvisna bo od tega, kako dobro jih bomo povezali v delujoč, varen, prožen in poslovno smiseln sistem. 

Kot je ob koncu poudarila Mojca Černelč, direktorica Prosperie: 

»V Sloveniji imamo znanje, inovativna podjetja in rešitve, ki lahko ustvarjajo vrednost tudi zunaj naših meja. Želimo si, da bi si zastavljali ambicioznejše cilje, se bolj povezovali in razmišljali širše od domačega trga. Prav zato z Inovacijo energetike povezujemo energetiko, industrijo, tehnologijo in podjetništvo – da dobre ideje prerastejo v konkretne projekte in mednarodne poslovne priložnosti.« 

To je morda najbolj natančen povzetek letošnjega dogodka. 

Slovenija ima znanje. 

Zdaj je vprašanje, kako daleč si upamo z njim.