Dr. Dejan Paravan, GEN-I, je 25. maja na 12. Vrhu zelene energetike premierno v Sloveniji kot član in poročevalec delovne skupine predstavil Strategijo razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050, ki jo je pripravila delovna skupina SAZU*.

Namen te strategije je bil narediti akcijski načrt s časovnico in konkretnimi ukrepi v obdobju 2022 do 2030, v skladu z evropskimi smernicami, pri čemer so upoštevali tudi okoljske kriterije.

Kot je dejal, vse projekcije kažejo, da se bo delež električne energije v končni rabi energije do leta 2050 najmanj podvojil, pri čemer pa se bo po zaslugi elektrifikacije nekaterih ključnih panog, zlasti prometa, končna raba energija zmanjšala za 27 odstotkov.

Izpostavil je, da Slovenija izrazito zaostaja pri izpolnjevanju ciljev glede deleža OVE ter, da bomo tudi ob predvideni kombinaciji večje uporabe obnovljivih virov in jedrske energije še nekaj časa glede električne energije uvozno odvisni, pri čemer se lahko ta odvisnost brez uvedbe ustreznih ukrepov drastično zviša celo na nesprejemljivo mejo.

dr. Dejan Paravan, GEN-I | SAZU

Med predvidenimi možnimi novimi energetskimi viri je omenil skokovito rast moči sončnih in vetrnih elektrarn, zagon JEK2 in podaljšanje življenjske dobe obstoječe elektrarne, dokončanje verige elektrarn na Spodnji Savi in elektrarne na srednji Savi ter izgradnjo ČHE Kozjak I in II. Po njegovih besedah proizvodnja bioplinov in zelenega vodika do leta 2030 ne bo imela pomembne vloge, prehod na vodikove tehnologije naj bi se zgodil šele po letu 2035, predvidena pa je tudi gradnja novih plinsko parnih enot na zemeljski plin z možnostjo prehoda na vodik.

dr. Dejan Paravan, GEN-I, foto Naš stik

Do leta 2050 naj bi za preobrazbo namenili 17 milijard evrov oziroma v povprečju odstotek BDP na leto, pri čemer bo zaradi izgradnje JEK 2 bolj investicijsko intenzivna prva polovica tega obdobja.

dr. Dejan Paravan, GEN-I | SAZU

Prvi korak k zelenemu prehodu je zmanjševanje porabe in učinkovita raba energije. Postopke umeščanja v prostor je potrebno skrajšati, drugače prehoda ne bo mogoče speljati, pospešiti pa bo treba tudi transformacijo obstoječega elektroenergetskega omrežja, raziskave in razvoj ter posodobiti strateške dokumente.

Več o dogodku Energetika in okolje ’22, ki je potekal 25. maja 2022 na Brdu pri Kranju.

*Avtorji: Aleksander Mervar, Dejan Paravan, Jože P. Damijan, Drago Babič, Tamara Lah Turnšek s Skupino za naravovarstvo in biodiverziteto (Izidor Ostan Ožbolt, Darja Stanič, Al Vrezec, Tina Eleršek in Nina Bodanaršek)

Vabilo na naše jesensko vodilno srečanje v energetiki, Inovacija energetike ’22: nastop z inovativnim primerom, pokroviteljstvo ali udeležba. Prijavite se zdaj.

Vabljeni tudi na naše druge vodilne dogodke s področja energetike, o katerih lahko preberete več tukaj. Vabimo vas, da se prijavite na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vseh naših dogodkov v 2022, kot boste tudi zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj.