Brezogljičnost stane, neukrepanje pa ima previsoko ceno
V Ljubljani je 13. aprila 2022 potekalo novo transformativno energetsko-poslovno srečanje Ženske v energetiki 22, Skupaj za zeleni prehod, na katerem so se udeleženci seznanili z resničnimi izzivi in dejstvi zelenega energetskega prehoda ter dramatičnega zviševanja cen energentov 2022. Zaključki udeležencev so bili, da je zelena preobrazba stvar vseh, ne zgolj tistih, ki delajo v energetiki. Vključevanje in raznolikost ni zgolj družbeno odgovorno temveč bolj dobičkonosno, kažejo raziskave. Skupna ugotovitev je bila, da smo tik pred dvanajsto in da uvajanje brezogljičnih virov energije ter razogljičenje res kar nekaj stane, a neukrepanje bo povzročilo še mnogo večje stroške in nepredstavljive posledice. Narava bo vedno poskrbela, da bo ostala, z nami ali pa brez nas.
Na naprednem srečanju z naslovom Ženske v energetiki 22, Skupaj za zeleno prihodnost, so se udeleženke in udeleženci seznanili z nekaterimi nujnimi novimi pristopi zelene transformacije, kot tudi z vidikih sodobnega uspešnega podnebnega voditeljstva, ki vključuje in spodbuja raznolikost.
Kot je izpostavila Mojca Černelč Koprivnikar, Prosperia, so prvo srečanje namenili potencialu žensk v energetiki in sodobnim temam zelenega prehoda, ki so v Sloveniji redko naslovljene, v naprednih podjetjih pa stopajo v ospredje, ker so pomembne za doseganje brezogljične prihodnosti vseh gospodarskih sektorjev in družbe. Čas za ukrepanje se izteka.
Kakšni so novi poslovni modeli zelenega prehoda?
Uvodoma sta Medeja Lončar iz Siemensa in dr. Andrej Gubina iz Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani spregovorila o novih poslovnih modelih in vključevanju, ki ga zahteva energetska transformacija. Medeja Lončar je izpostavila, da raziskave kažejo, da so gospodarske družbe veliko bolj inovativne in uspešne, če imajo v vodstvu mešane ekipe. K temu sili tudi hiter tehnološki razvoj, ki terja vse več talentov, do teh pa je mogoče priti le z zagotovitvijo čim širšega nabora kadrov. Ob tem je opozorila, da so takšne spremembe mogoče samo, če so vodje organizacij njihovi prvi glasniki. Dr. Andrej Gubina je pojasnil, da so poslovni modeli kot motorji v avtomobilu, ki omogočajo hitrejši zeleni prehod. Poslovni modeli, ki denimo vključujejo energetske skupnosti, bodo morali upoštevati ne samo lastne koristi, ampak tudi dobrobiti drugih in sodelovati. V nadaljevanju je poudaril, da se bomo morali za uspešno zeleno transformacijo odpovedati sedanjemu, lagodnemu načinu življenja, za dobro vseh nas in korenito spremeniti naše navade.
Zakaj je raznolikost ekip ključna za zeleni prehod?
Melanie Seier Larsen, Boston Consulting Group (BCG), je poudarila, da ima raznolikost konkretne pozitivne učinke na poslovne rezultate. Za več kot za 19 odstotkov so bolj inovativna podjetja, ki imajo nadpovprečno raznolikost vodilnih ekip, njihov dobiček je prav tako višji. Glede na najnovejšo raziskavo BCG, odstotek žensk, zaposlenih v naftni in plinski industriji, ostaja nespremenjen od leta 2017 in znaša 22 odstotkov na globalni ravni. Ti kazalniki so še slabši, ko gre za ženske na vodilnih položajih v energetskem sektorju. Napredek bo od poslovnih voditeljev in menedžerjev v energetski industriji zahteval, da naredijo težke korake – razmislijo o podzavestni pristranskost in sprejmejo premišljene odločitve za povečanje raznolikosti in vključevanja v svoje modele zaposlovanja in v celotnem kariernem ciklu svojih zaposlenih. Medtem, ko so drugi sektorji že spoznali vrednost dela s poslanstvom, boljšega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem ter pravičnosti, so se številna energetska podjetja šele pred kratkim začela resno zavedati pomembnosti te poti. Prizadevanja bodo zahtevala proaktiven pristop, voden z vrha, ki bo vgradil vrednote raznolikosti in vključenosti v vse ključne poslovne procese. Seier Larsnova je prisotnim zastavila pomembno vprašanje: »Kako lahko pridemo kot družba do inovacij, če so v vodstvih vedno podobni profili ljudi?«, in izpostavila: »spolna uravnoteženost na vodilnih delovnih mestih ni več le moralni imperativ, temveč so podjetja, ki imajo mešane vodstvene time, bolj donosna, bolj dobičkonosna, tudi bolj inovativna, kar prispeva k njihovi večji uspešnosti ter posledično k večji gospodarski rasti.«
Mag. Sarah Jezernik Konovšek, Plinovodi in predsednica SAEE, je v nadaljevanju predstavila prizadevanja za vpeljavo načel raznolikosti v delovanje Združenja Manager in Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko. Kot je dejala, je njihov cilj razvoj trajnostnega voditeljstva, pri čemer so trenutno v fazi priprave nadgradnje akcijskega načrta za povečanje produktivnosti iz leta 2020, v katerega so vgradili prizadevanja za uravnoteženje spolov na vseh področjih. Krepitev sodelovanja in povezovanja ter podpora mladim, pa je po njenih besedah tudi ključno poslanstvo združenja za energetsko ekonomijo.
Podnebno voditeljstvo zahteva nove pristope
Mag. Jože Torkar, Resalta, je poudaril, da smo dve minuti do dvanajste. Globalno so se temperature zvišale, od leta 1970 beležimo 68-odstotni upad v populaciji živalskih vrt, kar osem milijonov ljudi je bilo prisiljenih se preseliti zaradi poplav in kar 11 milijonov ton plastike gre v oceane vsako leto. Obljube in obveznosti držav še zdaleč ne dosegajo podnebnih ciljev Pariškega sporazuma. Več kot 80 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov izhaja iz energetike (30 %), industrije (18 %), transporta (17 %) in kmetijstva (17 %). Zato je potrebno ukrepati takoj in moramo vključiti vse ljudi, ženske, moške, mlajše in starejše, skleniti družbeni dogovor in se odločiti ter ambiciozno stopiti na pot, saj ustvarjanje dobička za vsako ceno ni več možno. Mag. Torkar je še dodal, da je to prvi dogodek v njegovi petindvajsetletni karieri v energetiki, na katerem je bilo več žensk kot moških; takšne premike v glavah in v Sloveniji ter kot človeštvo potrebujemo, če želimo res ambiciozno stopiti na pot energetske transformacije.
Dr. Vlasta Krmelj iz Energetsko podnebne agencije za Podravje, je naslovila pomembno temo energetske učinkovitosti ter poudarila, da ne govorimo več o tranziciji, kjer gre za postopen prehod, temveč moramo preiti v transformacijo. »Transformirati moramo celotno družbo, vse sektorje, dejansko moramo naše obstoječe delovanje predrugačiti, kar seveda s seboj prinaša številne razvojne priložnosti. Naša prihodnost bo čistejša, tišja, zelena in predvsem bolj inovativna. Brez inovativnih rešitev bo zeleni prehod boleč.« Ogljična nevtralnost zahteva nov koncept vodenja z ambiciozno zastavljenimi cilji. Strinjala se je, da morajo s tem začeti voditelji s sistemom, ki bo omogočal odprtost, transparentnost in sodelovanje. »Prihodnosti ne moremo napovedati, a če imamo jasno vizijo, kako želimo, da prihodnost izgleda, jo lahko načrtujemo, oblikujemo in gradimo«, je še dejala.
Dr. Miha Bobič, podpredsednik Danfossa, je spregovoril o zeleni preobrazbi in vlogi mladih, predvsem žensk. Zelena preobrazba je stvar vseh, ne zgolj tistih, ki delamo v energetiki. Vsi dosedanji dogovori in sporazumi o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov žal niso dali želenih rezultatov in količina emisij še naprej povečuje, zato bo treba v prihodnje še odločneje ukrepati. »Za zeleni prehod potrebujemo širši družbeni konsenz. Zelena transformacija vključuje dekarbonizacijo virov, večjo energetsko učinkovitost in spajanje sektorjev, za kar pa potrebujemo veliko znanja,« je dejal dr. Bobič.
Pred nami so zahtevne naloge, zato s projektom Inženirke, inženirji bomo mlade motiviramo, da poiščejo najboljše rešitve in speljejo potrebno zeleno preobrazbo.
Prehod na zeleno energijo bo zahteval inovativne rešitve in nove poslovne modele, predvsem pa večjo vključenost raznolikega nabora talentov, kot tudi novih deležnikov zelene energetike, ki se vse bolj demokratizira. Izzivi energetskega sektorja pa so ključni za naš planet, saj bo prav ta sektor eden najpomembnejših za uspešno zeleno preobrazbo. »Da bo zelena energetska transformacija kot vodilna konkurenčna prednost EU prav zaradi krize in v krizi zato še bolj v ospredju«, meni dr. Bobič.
Nove tehnologije zahtevajo tudi spremembe voditeljstva, pri ocenjevanju uspešnosti podjetij pa vse bolj v ospredje stopajo kazalci zmanjševanja lastnega ogljičnega odtisa.
Aleša Mižigoj, Medex, je izpostavila, da je trajnost draga, »vendar kot voditelji imamo veliko priložnost: delati moramo male korake, da pridemo do velikih sprememb.« Izpostavila je predvsem izobraževanja in deljenje pozitivnih praks. »Spoznavamo, da smo dve minuti pred dvanajsto. Narava bo vedno poskrbela da bo obstajala, s človekom ali brez, mi pa moramo poskrbeti, da bo obstajala s človekom, zato je bil včeraj skrajni trenutek, da se aktiviramo za uspešen zeleni prehod.«
Dr. Vlasta Krmelj in dr. Miha Bobič sta na omizju o Poslovnih prednostih trajnosti in raznolikosti, ko gre za investicije in EU projekte izpostavila princip od zgoraj navzdol: za uresničevanje zelenega prehoda je pomembno, da zelene cilje ponotranji vodstvo in jih diseminira po celotni organizaciji. Dr. Vlasta Krmelj je poudarila, da je ne-razogljičenje dejansko dražje kot razogljičenje. Dr. Bobič meni, da si je potrebno zastaviti predvsem vprašanje, kaj bo leta 2025, saj moramo do takrat zmanjšati ogljični odtis za 30 odstotkov, upoštevati pa moramo, da neupoštevanje tega vodi v še večjo revščino.
Kdo je v resnici pogosta žrtev energetske revščine?
Dr. Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus je spregovoril o energetski revščini.V zadnjem času je vzrok za energetsko revščino vpliv Covid-19 situacije ter predvsem višanje cen energije. Življenje v neustrezno ogrevanih ali hlajenih domovih zaradi povečanega stresa negativno vpliva na dihalni in srčno-žilni sistem ter na duševno zdravje. Najbolj ranljive skupine prebivalstva so upokojenci, brezposelni in gospodinjstva z vzdrževanimi člani, z delno zaposlenimi odraslimi, vzdrževanimi člani, enočlanska gospodinjstva. Največji delež predstavljajo upokojenke (21 %). Ženske so zaradi fiziologije bolj občutljive na vročino in mraz kot moški, zato so tudi bolj ogrožene.
Dr. Tkalec je zaključil, da mora pravičen energetski prehod postaviti ženske v središče, tako, da jih enakopravno vključi v vse faze procesov odločanja, povezanih z energijo.
Cene energentov se ne bodo znižale
Andreja Zupan, direktorica trgovanja v GEN-I, je povedala, da imajo centralno vodeno trgovalno infrastrukturo in so močno povezani z lokalnimi trgi. Pri iskanju in prepoznavanju kadrov stremijo tudi k povečanju deleža žensk. Glede cen energentov je izpostavila, da so se v zadnjih šestih mesecih cene energentov drastično zvišale; govorimo o približno 100 do 180-odstotni rasti cen premoga in plina, v zadnjih dveh letih pa beležimo kar 500-odstotno rast cen plina. Razlogi za to so aktualne razmere, od zdravstvene do energetske in geopolitične krize, proces razogljičenja, kakšno je vlaganje v zelene energije, porast volatilnosti cen in visoka tveganja ter nezaupanje. Nova industrija, ki nadomešča staro, je zaradi procesov razogljičenja, trenutno dražja. V zdravstveni krizi smo sprva predvidevali, da bo poraba manjša, dejansko pa je prišlo do obratnega učinka: v začetni fazi smo delali od doma, kasneje pa smo bili tako doma, kot tudi na delovnih mestih. Srečujemo se z ogromno volatilnostjo cen; v eni uri se cena lahko spremeni za 20 do 30 odstotkov. Podjetja prekinjajo pogodbe s končnimi odjemalci, s čimer smo se srečali tudi v Sloveniji. Zaradi ukrajinsko-ruske situacije so v Nemčiji reaktivirali stare premogovne elektrarne, kar prav tako vpliva na spremembo cene energentov. Vse se dogaja globalno, kar pomeni temeljito preobrazbo trgovanja. »Cene energentov v prihodnosti ne bodo padale. Svet se spreminja in to rezultira v rasti cen energentov«, je še dejala.
Dijana Makivić Grilc, nominiranka za Inženirko leta 2021 iz GEN-I, je podrobneje naslovila trende rasti cen energentov v Evropski uniji in kakšne so napovedi za naprej. Povprečna cena elektrike za nemški trg je bila od leta 2008 do 2019 40 €, v letu 2021 se je dvignila na 97 € in v letu 2022 na 231 €. Gre kar za 6-kratno povečanje cene elektrike. Prva na udaru je industrija, ki nima reguliranih cen. Menila je, da cene v prihodnosti ne bodo padle in posledice visokih cen elektrike so že opazne. Dogaja se padec odjema, zaradi izklapljanja industrijskih obratov, predvsem to velja za Francijo (14 %), manj pa za ostale evropske države (10 %). Povečalo se je delovanje elektrarn na premog in lignit, kar pomeni več izpustov.
Kje je Slovenija? V primerjavi z EU smo po deležu proizvodnje iz vetra na 36. mestu, v deležu sončne proizvodnje pa na 23. mestu. Kot je poudarila Makivić Grilčeva, Slovenija zaostaja v izgradnji sončnih elektrarn, čeprav potencial za to imamo. »Skupaj lahko izboljšamo stanje glede zelene transformacije in pripomoremo k blaginji naših otrok«, je še zaključila.
Kakšno miselno naravnanost potrebujemo?
V nadaljevanju je Mojca Černelč Koprivnikar iz Prosperie v okviru delavnice, kako biti bolj odporen sredi sprememb, rasti in negotovosti izpostavila, da zeleno energetsko transformacijo delamo ljudje in da živimo v svetu, kjer je več nejasnosti kot jasnosti. Naš svet je volatilen, negotov, nejasen in kompleksen ali, kot to poimenujejo v svetu, VUCA svet.. Zato je potrebno sprejemati stvari takšne kot so, in se osredotočiti na tisto, kar lahko spremenimo. Imejmo pozitivno miselno naravnanost, kar pomeni tudi to, da trdno in brez popuščanja verjamemo v to, da lahko dosežemo zeleno energetsko transformacijo, ker samo tako nam lahko uspe.
Brezogljičnost v uspešni praksi
Dr. Anamarija Borštnik Bračič, MBA, direktorica energetike iz podjetja GP sistemi je predstavila uspešno podjetniško zgodbo, kako v enem koraku do velikega prihranka izpustov CO2? Predstavila je projekt za podjetje Melamin Kočevje, soproizvodnja elektrike in toplote iz neobdelanega odpadnega lesa, kjer so z novim kotlom z izgorevanjem v vrtinčnem sloju peska prišli do velikega zmanjšanja CO2. Podobni projekti so še elektrarna na lesne sekance Energy 9 iz Hrvaške, ki predaja toploto porabnikom v industrijski coni, soproizvodnja elektrike in tehnološke pare za papirnico v osrednji Sloveniji in soproizvodnja elektrike in toplote iz odpadnega obdelanega lesa in industrijskih blat v Belgiji. Če se hoče, je mogoče narediti veliko.
Maja Požar Andrejašič, ustanoviteljica in direktorica podjetja REC, je predstavila uspešno zgodbo podjetja REC. Ustanovitelja in lastnika podjetja sta mož in žena, Tine in Maja Andrejašič, doktor elektrotehnike in fizičarka, ki sta veliko potovala in želela prenesti svoje znanje na trg s produkti, ki bodo trajnostno naravnani in pozitivno prispevali k ohranjanju zelenega planeta za naše otroke. Poslovna pot ju je peljala na Fidji in Hong Kong ter skupno v več kot 40 držav in v vseh industrije. Izvozijo kar 85-odstotkov izdelkov. Njuno poslanstvo je »dajati baterijam možgane« in pomagati strankam pri zahtevnih edinstvenih izzivih. Leta 2018 sta na Vrhu inovativnih v energetiki prejela priznanje za najboljšo inovacijo, v letu 2020 pa Evropsko nagrado za uvrstitev med top 10 podjetij, ki zagotavljajo najboljše shranjevalnike energije (»Top Energy Storate solutions Providers in Europe«). Pri svojih izdelkih strmijo k trajnosti, reciklaži in brezogljičnosti v celotni proizvodni verigi in imajo 60-odstotni delež lastne proizvodnje električne energije. Zaključila je z mislijo, da s konkurenco sodelujejo, da je zelen prehod mogoč, če vsak od nas k temu aktivno prispeva, kot se trudijo v REC, kot tudi, da je baterijsko podprti sistem prihodnost.
Dr. Dejan Paravan iz GEN-I je spregovoril o tem, zakaj uspešna podjetja krepijo zaposlitveno izkušnjo z razvojem. Družba GEN-I je po izboru časopisne hiše Dnevnik postala najboljši zaposlovalec leta 2021 med velikimi podjetji. V podjetju verjamejo, da so talenti prihodnosti izrazito značajsko in osebnostno odprti, željni medsebojnega sodelovanja in povezovanja znotraj številnih projektov ter področij ter sposobni hitrega prilagajanja dinamičnim razmeram organizacijski struktur. Povprečna starost zaposlenih pri njih je 34 let, 80 odstotkov ima najmanj višješolsko izobrazbo, dodana vrednost na zaposlenega je 213.606 €. V podjetju imajo veliko zastopanost žensk tudi na vodilnih pozicijah in imajo ambiciozne cilje s tem nadaljevati. V podjetju izvajajo redno raziskavo mednarodnega podjetja Gallup, kjer spremljajo zadovoljstvo zaposlenih. V interni aplikaciji spremljajo tedensko, kakšno je počutje zaposlenih, kako je posameznih zadovoljen z doseženim. V podjetju so se na podlagi analitike odločili za drugačno filozofijo – za pozitivno psihologijo. Vodje usmerjajo zaposlene k nalogam, kjer lahko delajo čim več tistega, v čemer so najboljši. »Inovacije so povezane s pravimi kadri, zato je pomembno, kakšni so naši talenti, kako jih izbiramo, razvijamo oz. z njimi upravljamo«, je zaključil dr. Paravan.
Kaj so resnični izzivi voditeljstva za zeleno prihodnost?
Na zaključnem omizju z naslovom, kaj je resnični izziv voditeljstva za zeleno prihodnost v novih razmerah, so sklenili, da je treba za rešitev planeta in zeleno preobrazbo izrabiti vse potenciale in sinergijo različnih družbenih skupin. Strinjali so se, da bo za prihodnjo energetsko oskrbo treba izrabiti tudi vse razpoložljive obnovljive energente. Kot je dejala mag. Drobne Popović iz Petrola, vsaka kriza je mala priložnost, da pospešimo stvari. Marjan Eberlinc, Plinovodi, meni, da je pot zelene preobrazbe dolgotrajnejša, kot smo si jo sprva zamislili. In kot je dejala mag. Drobne Popović, bo morda situacija sprva še slabša, predno bo šlo na bolje. Izpostavila je še, da se na Petrolu srečujejo predvsem z izzivi umeščanja v prostor. Mag. Duška Godina, Agencija za energijo, je poudarila, da o zeleni energetiki ne moremo govoriti samo inženirsko, temveč tudi z družbenega vidika, kaj zelena transformacija prinaša družbi kot celoti. Transformacija se ne bo odrazila tako, da se bodo cene znižale, zelo verjetno se bodo zvišale, kar pomeni, da ne smemo biti tako potratna družba kot smo sedaj.
Kot so poudarili govorci, se je potrebno osredotočiti tudi na pozitivne prakse, ne zgolj videti ovir.
Mojca Černelč Koprivnikar, direktorica podjetja Prosperia, je med ključnimi izzivi izpostavila novo realnost prepoznavanja vrednosti vključevanja ter raznolikosti v zelenem prehodu. »Ker novi, vedno bolj kompleksni izzivi, potrebujejo raznolika znanja in izkušnje. In ker to dokazano prinaša tudi merljive poslovne prednosti in višje dobičke. Čisto energijo potrebujemo vsi. Zelena transformacija zato, bolj kot kadarkoli doslej, potrebuje vse nas in raznolikost ter vključevanje.»
Foto utrinki z dogodka so dostopni tukaj. Še več fotografij pa najdete na naši Facebook strani.
Hvala, ker ste bili z nami. Še posebej našim govorkam in govorcem, udeleženkam in udeležencem za izmenjavo mnenj in izkušenj ter našim partnerjem za podporo. Vabljeni tudi na naše druge vodilne dogodke s področja energetike, o katerih lahko preberete več tukaj. Vabimo vas, da se prijavite na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vseh naših dogodkov v 2022, kot boste tudi zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj.