17 govorcev je več kot 130 udeležencev foruma seznanilo z aktualnimi vprašanji, povezanimi z novostmi na področju energetike ob zeleni transformaciji panoge, ob tem pa se ni moglo izogniti perečemu dogajanju na energetskih trgih in sprejetju novih vladnih predlogov za omilitev posledic visokih cen energentov za prebivalstvo in gospodarstvo. 

Energetika in regulativa 22, Prosperia, foto Naš stik

Cene električne energije so se na mednarodnih trgih zlasti v zadnjem kvartalu 2021 zvišale za več kot 200 odstotkov. Povišale so se tudi cene zemeljskega plina, napovedi za 2022 še ne kažejo sprememb teh trendov. Sprejeti so novi energetski zakoni o obnovljivih virih energije in oskrbi z električno energijo. Ob tem pa je energetska regulativa tista, ki vedno bolj revolucionarno diktira priložnosti in pasti na področju energetike in dobave energije.

Prvega januarja 2022 je začel veljati tudi nov regulativni okvir in nove tarife. Katere so bistvene novosti za omrežna podjetja in kakšne so koristi za končnega odjemalca, smo izvedeli s strani Agencije za energijo. Direktorica Agencije, mag. Duška Godina je uvodoma naslovila dogajanje divjanja cen, ki so lani sprožile prve masovne odpovedi pogodb z distributerji. Povedala je, da na Agenciji za energijo nekatere ukrepe vlade zelo pozdravljajo – energetski vaučerji so zelo dobrodošli in so eden tistih ukrepov, ki jih je predlagala tudi Evropska komisija, povedala pa je tudi, da vlada Agencije za energijo z vsebino interventnega zakona ni predhodno seznanila.

Agencija za energijo je določila regulativni okvir elektrooperaterjev za regulativno obdobje 2022 skladno z Aktom o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektro operaterje, pri čemer je upoštevala tudi razvoj dejavnosti in načrt porabe električne energije, pri čemer je omenjeno zvišanje predvsem rezultat padca porabe električne energije zaradi pandemije oziroma krčenja gospodarskih dejavnosti v letih 2020 (za 5 odstotkov) in 2021 (za 3 odstotke) glede na načrtovano porabo. V letu 2022 je sicer pričakovati trend rasti porabe električne energije, ki pa še ne bo presegla porabe pred obdobjem pandemije oziroma porabe v letu 2019. Omenjeno znižanje porabe električne energije v obdobju 2020–2021 je vplivalo na višje primanjkljaje omrežnine v tem obdobju, ki so se skladno z metodologijo reguliranja vključili v regulativni okvir za leto 2022 in povzročili potrebo po dodatnem viru za pokrivanje upravičenih stroškov.

Duška Godina, Agencija za energijo, foto Naš stik

Mag. David Batič iz Agencije za Energijo je predstavil novosti omrežnine in tarif za 2022. Nova višina omrežnine je za distribucijski sistem višja za dobrih 14 odstotkov, medtem ko je ostala za prenosni sistem nespremenjena. Nova metodologija omogoča časovno diferencirano zaračunavanje uporabe omrežja. Proizvajalci in hranilniki za predajo energije v omrežje ne bodo plačali omrežnine za uporabo omrežja. Zagotovljena bo možnost optimizacije stroškov aktivnem odjemu – tudi v okviru samooskrbe. Časovno razlikovanje bo večje, predvidene so nove odjemne skupine, sezone in časovni bloki. Spremenjena bo tudi klasifikacija uporabniških skupin, drugačen bo obračun presežne moči, prilagojena obračunska moč za odjemalce v samooskrbi. Drugačen bo tudi obračun proizvodnje in hranilnikov. To bo pomenilo zmanjšanje stroškov za odjemalce na nižjih napetostnih nivojih in zvišanje za odjemalce na višjih napetostnih nivojih. Znotraj manjših odjemalcev bo zvišanje stroškov za tiste, ki porabijo manj energije in zmanjšanje stroškov za tiste, ki bodo porabili več. Nova zasnova tarif bo omogočala nadgradnjo z lokalno dinamično omrežninsko tarifo. S tem se bo spodbudila bolj učinkovita izraba sistema, zagotovilo doseganje koristi aktivnega odjema in energetskih skupnosti, spodbujale se bodo investicije na strani uporabnika. Agencija želi zagotoviti nevtralno pozicijo uporabnikov omrežja pri zagotavljanju sistemskih storitev. Omogočili bodo aplikacijo lokacijskih dinamičnih tarif, ki bodo skladne z zahtevami metodologij EU. Prenovo vidijo kot dolgoročen proces, proces evolucije v neko ciljno metodologijo leta 2030, ki bo še bolj dinamična. Ta je že razdelana, zahtevala pa bo dodatno prilagoditev procesov in bo prinesla dodatne prednosti.

Duška Godina, Agencija za energijo, Uroš Blažica, Elektro Primorska in GIZ DEE, Mojca Černelč Koprivnikar, Prosperia, foto Naš stik

Kakšni so izzivi elektrodistribucije pri uvajanju razpršenih virov energije, hranilnikov, e-mobilnosti, in zato potrebnih investicijah v novem regulativnem obdobju, je predstavil Uroš Blažica iz Elektro Primorska in GIZ DEE. Dolžina omrežja na merilno mesto je 57 odstotkov višja od povprečja v EU, kar pomeni, da je naše omrežje tudi toliko dražje. Potrebna je rekonstrukcija omrežja, če želimo doseči cilje, ki so pred nami. Prva možnost, ki ostaja, je dodatno zadolževanje. Obstoječe finančne zaveze EDP-jev sicer zadolževanje močno ovirajo, največ se lahko skupaj zadolžijo za 145 milijonov. Druga možnost, ki jo je Blažica še omenil, je dokapitalizacija, tretja pa izdaja zelenih obveznic. Omrežnina bi se morala po nekaterih izračunih povečevati vsaj za okoli 17 odstotkov vsako leto, če bi želeli slediti povečevanjem stroškov obnavljanja in investicij te zastavljenim podnebno-energetskim ciljem.

Borut Rajer iz Borzena je predstavil prihajajoče spremembe koncepta bilančnega obračuna, predvsem z vidika prehoda iz sistema dveh cen na sistem ene cene ter tudi drugih povezanih novosti, izhajajočih predvsem iz kodeksa EBGL (Uredba Komisije (EU) 2017/2195 o določitvi smernic za izravnavo električne energije) ter odločitve ACER št. 18/2020. Temelj bilančnega obračuna je ugotavljanje, ovrednotenje in finančna poravnava odstopanj bilančnih skupin. Operater trga bo na spletni strani objavil dokument z več informacij še ta mesec. Sprememba modela bo vidna skozi spremembo pravil za delovanje trga z električno energijo. Uveljavitev novega modela pa je predvidena s prvim januarjem 2023.

Borut Rajer, Borzen, foto Naš stik

Trg s prožnostjo se je šele dobro začel razvijati

V sklopu omizja na temo razvoja trga prožnosti je dr. Jurij Curk iz Elektra Ljubljana povedal, da smo pri razvoju trga s prožnostjo še zelo na začetku. Lansko leto so začeli izvajati fleksibilnost na eni od transformatorskih postaj, drugo leto pričakujejo že res opazno širjenje, potrebujejo pa tudi oceno o odzivnosti. Trenutno je okoli 7 odstotni interes udeležencev. Dr. Rok Lacko iz GEN-I je povedal, da zaenkrat sodelujejo z operaterji prenosnega omrežja, ni pa to edini kupec. Gregor Omahen iz ELESa je dodal, da se najbolj razlikujemo v mnenjih glede možnega pristopa. Lahko le sledimo potrebam, za katere pričakujemo, da bodo naraščale, ali pa se postavimo v vlogo agresivnega voditelja, naredimo preboj in gremo na veliko v investicije, ki bodo v začetku večje od odjema, a se bodo v določenem času povrnile. ELES je tako naredil s hranilniki, zdaj pa smo v podobni situaciji na trgu prožnosti. Potrebujemo preboj, da se trg prožnosti vzpostavi tudi v praksi. Mag. David Batič iz Agencije za energijo si želi, da bi pri uvajanju trga prožnosti šli po najbolj optimalni poti. Da bodo najprej zagotovljeni pogoji in razrešena ključna odprta vprašanja, saj bo potem lažje delati preboj, pri čemer pa mora ostati koncept odprt. Velikokrat se namreč zgodi, da želimo veliko narediti sami in smo prehitro specialisti za vse. Pomembo je, da se vsaka ključna veja ukvarja s svojim temeljnim poslom. Ponudnik take platforme mora biti neodvisen, ker bo lažje poskrbel za inoviranje, komercialni del in integracijske vidike.

Mojca Černelč Koprivnikar, Prosperia, Jurij Curk, Elektro Ljubljana, Rok Lacko, GEN-I, Gregor Omahen, ELES, David Batič, Agencija za energijo, foto Naš stik

Kakšne je situacija v svetu na področju trga prožnosti, nam je predstavil James Johnston, direktor in soustanovitelj start-up podjetja Piclo. James nas je seznanil z uspešnim primerom Piclo Flex, že delujoče neodvisne digitalne platforme za trgovanje s prožnostjo iz Velike Britanije, ki omogoča nove prihodke ponudnikom prožnosti, kot tudi še bolj napredne storitve dobaviteljev in sistemskih operaterjev.

James Johnston, Piclo, foto Naš stik

Opolnomočenje in informiranje končnega odjemalca

Mag. Jan Kostevc iz evropskega regulatorja ACER je izpostavil nujnost posodobitve temeljev regulacije v smeri priznavanja plačila za projekte in storitve, ki prinašajo resnično vrednost končnim uporabnikom ne glede na višino investicije. Kostevc je opozoril, da v preteklosti ni bilo konkurenčnih tehnologij, da pametna omrežja niso obstajala. Trg je bil povsem drugačen in razvoj je očiten. Če mu želimo slediti, so potrebne investicije in koristi investicij morajo presegati njihove stroške. Potrebe po novi infrastrukturi se v prihajajočih desetletjih vsaj podvajajo, izgradnja in umestitev v prostor pa postajata vse težja. Stroške bi se dalo omejiti z uporabo pametnih tehnologij, regulator pa mora prepoznati pravo vrednost investicije, ne samo njenega stroška.  

Jan Kostevc, ACER, foto Naš stik

Barbara Karl iz SODO je spregovorila o zasilni in nujni oskrbi končnih odjemalcev in pomembnosti aktivne vloge končnih odjemalcev pri zagotavljanju dobave električne energije. Trenutno je velik izziv cenovni šok in zato nujni posodobljeni koncepti upravljanja s tveganji tako na strani dobaviteljev in poslovnih odjemalcev, kot tudi prilagajanja na strani končnih odjemalcev. Zasilna oskrba je sicer ukrep, ko distribucijski operater zagotovi nemoteno dobavo električne energije končnim odjemalcem, ki jim je prenehala veljavnost pogodbe o dobavi. Pri zasilni oskrbi na zahtevo so upravičenci gospodinjski ali mali odjemalci, pri čemer pa je ta možnost namenjena zgolj za premostitev izrednih razmer na trgu. Cilj je spodbuditi aktivnost odjemalcev, s čimer se je strinjal tudi mag. Bogomil Jelenc iz SODO in poudaril, da je bistvo za doseganje večje učinkovitosti opolnomočenje in informiranje odjemalca.

Odločilno desetletje v energetiki se je že začelo

Kako so se gibale cene energentov konec leta 2021 in v 2022, kaj to pomeni za opolnomočenje končnih odjemalcev, kakšne priložnosti jim prinaša ponujanje lastne prožnosti, kako bo regulativa Pripravljeni na 55 vplivala na omrežnino in predvsem, kako se naj v vsem tem znajde in opolnomoči končni odjemalec, smo izvedeli iz predstavitve Luke Jazbeca iz GEN-I. 

Luka Jazbec, GEN-I, foto Naš stik

Tokratni forum se je zaključil s strateškim omizjem na temo regulativnih izzivov zelene energetike, na katerem so nastopili mag. Aleksander Mervar iz ELESa, Marjan Eberlinc iz Plinovodov, mag. Duška Godina iz Agencije za energijo in mag. Boris Kupec iz GIZ DEE.

Energetika in regulativa 22, Strateško omizje, foto Prosperia

Mag. Duška Godina je povedala, da se ji zdi dvig omrežnine za distribucijo in prenos v prihodnosti smiseln. Zadnji dogodki so pokazali, da lahko tudi energetiko, ki je veljala kot zelo varno poslovno okolje, pretresejo nepredvidljivi dogodki in samo s sodelovanjem in zasledovanjem skupnega interesa lahko prebrodimo take situacije. V teh razmerah je pomemben tudi pogled naprej. Vsa prizadevanja Agencije so po njenih besedah zelo povezana z dolgoročno koristjo potrošnika in najmanjšimi možnimi stroški. Mag. Boris Kupec je poudaril, da drži, da je energija tržno blago, zagotovo pa tudi dobrina, s katero je potrebno v prihodnosti še bolj skrbno ravnati. Blaginja naroda je v skrbi za okolje in tudi podjetja je potrebno usmeriti v to, da bomo potomcem pustili ohranjeno naravo in, da bodo ti na naše delo gledali z zadovoljstvom. Mag. Boris Kupec je tudi izpostavil, da je za sprejem pravih odločitev potrebno imeti celovit pogled na delovanje energetskega sistema. Sistem je namreč tesno povezan in ga je treba tako tudi obravnavati.  Glede zelene transformacije je že poudaril, da jim je v distribucijskih podjetjih že uspelo spremeniti miselnost zaposlenih v smeri družbene, okoljske in ekonomske odgovornosti. Potrebuje pa distribucijsko omrežje ogromne dodatne investicije,  da si bomo sploh lahko privoščili prožnost. Marjan Eberlinc je izpostavil, da smo se v energetski krizi naučili, da smo zelo ranljivi. Naučiti se moramo še, da je treba v okviru možnosti, ki jih imamo, delovati maksimalno učinkovito. Ključno vprašanje energetske prihodnosti bo obvladovanje tveganja in dejstvo, da moramo biti do leta 2025 že pripravljeni tudi na vključitev vodika v sistem. Mag. Aleksander Mervar je napovedal, da bo letošnje leto zelo zanimivo, predvsem glede pilotnih projektov in dodal, da imamo v Sloveniji sonce, vodo, biomaso in še kaj, kar bi bilo pametno izkoristiti.

Aleksander Mervar, ELES, Mojca Černelč Koprivnikar, Prosperia, foto Naš stik

Mojca Černelč Koprivnikar, Prosperia je sklenila forum z naslednjo mislijo Petra Druckerja: “Največja nevarnost v času turbulentnih sprememb ni turbulenca, temveč odločanje z včerajšnjo logiko”,  in poudarila, da je prav regulativa tista, ki ključno diktira poslovne priložnosti in pasti zelene energetike, a tudi ta je podvržena spremembam novih razmer in zato novim pristopom ter miselni naravnanosti.

Iskrena hvala vsem govorcem in udeležencem za izmenjavo mnenj in izkušenj ter našim pokroviteljem in partnerjem za podporo. Vabljeni tudi na naše druge vodilne dogodke s področja energetike, o katerih lahko preberete več tukaj. Vabimo vas, da se prijavite na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vseh naših dogodkov v 2022, kot boste tudi zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj. 

Morda bi vas zanimala tudi naslednja novica Digitalizacija energetike nima alternative.