Digitalizacija energetike nima alternative
Ljubljana, 8. december – “Digitalizacija nima alternative”, je izpostavil prof. dr. Aleš Groznik, ekspert za poslovno informatiko in energetiko na Vrhu digitalne transformacije, 4. konferenci Nove tehnologije v energetiki.
Naša življenja se bodo, kar se oskrbe z energijo tiče, bistveno spremenila. Brez digitalizacije ne bo mogoče več obvladovati vedno večjega števila priključenih novih proizvodnih brezogljičnih virov, kot je fotovoltaika, shranjevalnikov energije in polnjenja elekričnih vozil. Hočeš ali nočeš se bo moralo zato v digitalizacijo vključiti ne le vsako energetsko podjetje in njihovi zaposleni, temveč tudi vsak najmanjši proizvajalec električne energije, kot tudi odjemalci, v prvi fazi vsaj tisti, ki želijo biti aktivni, in to čimprej. Ob tem morajo energetska podjetja postati podatkovno vodena, saj podatki postajajo zlato in lahko nova poslovna priložnost, a jih ni za zbirati na zalogo brez pravega odgovora, kateri problem sploh rešujemo, je le ena izmed ugotovitev strokovnjakov, ki so sodelovali na konferenci.
Dogodek, ki je potekal v hibridni izvedbi, je številne udeležence seznanil z zadnjimi trendi kibernetske varnosti, podatkovne prihodnosti in umetne inteligence, IKT in 5G omrežja prihodnosti, zanimivimi primeri iz prakse in na kaj vse je potrebno paziti pri neizogibni digitalni energetski transformaciji poslovanja.
Kot smo lahko slišali, so »big data« ali masovni podatki že nekaj let aktualni. Razlika med sedaj in preteklostjo je predvsem v hitrosti obdelave podatkov. Dandanes potrebujemo precej manj časa, da lahko obdelamo večjo količino podatkov in izluščimo njihovo uporabno vrednost. Podjetja, ki delujejo na področju energetike sodijo v kritično infrastrukturo in upravljajo z večjimi količinami podatkov ter se soočajo s številnimi izzivi na poti do tega, da postanejo podatkovno vodena podjetja.
Kako postati podatkovno vodeno podjetje? Ta prehod zahteva tovrstno odločitev in odločno podporo vodstva, ustrezno miselno naravnanost, saj se praktično dotika vsakega zaposlenega, kot tudi kader. Slovenska podjetja v energetskem sektorju že vlagajo v digitalno preobrazbo, povečujejo kibernetsko varnost, da preprečijo napade, zmanjšajo operativne stroške in optimizirajo proizvodne procese.
V prvem delu konference so strokovnjaki spregovorili o kibernetski varnosti, kjer je Peter Ceferin iz Smartcom izpostavil, da so kibernetski napadi in izsiljevanja, ki sledijo, vse bolj dobičkonosni poslovni model za novodobne hekerje.
S področja kibernetske varnosti sta Uršula Krisper iz Elektro Ljubljana) in Tomaž Dostal iz Iskraemeco predstavila evropski projekt Phoenix, ki je namenjen vzpostavitvi vseeevropskega ščita. Projekt Phoenix, v katerem sodeluje kar 24 partnerjev iz 11 držav, med njimi iz Slovenije, poleg Elektra Ljubljana, še družbe BTC, Iskraemeco in Comsensus, je namenjen vzpostavitvi vseevropskega ščita pred kibernetskimi napadi, pri čemer so v Elektru Ljubljana še posebno pozornost namenili zmanjšanju kibernetskih tveganj v energetskih mikroomrežjih. Distribucijska podjetja se namreč vse bolj povezujejo tudi z zunanjimi partnerji, s tem pa se povečuje tudi ranljivost občutljivih obratovalnih procesov.
Da se srečujemo z vse večjo količino podatkov, ki jih generirajo tudi sodobne naprave, in da postajajo informacijski sistemi vse kompleksnejši, ter zato tudi občutljivejši, je menil tudi mag. Miha Štrumbelj iz Smartisa.
Lev Prislan iz GEN-I pa je poudaril, da je prišel čas za energetsko preobrazbo, pri čemer GEN-I že razvija številne inovativne energetske storitve, ki temeljijo na obdelavi in izmenjavi velikega števila podatkov. Ti postajajo dejansko novo zlato, zato se z njimi ukvarja tudi vse več podjetij, ki pa so pri tem različno uspešna. Podatkov ni za zbirati in obdelovati “na zalogo”, temveč je ključno najprej zastaviti in reševati pravo poslovno vprašanje.
Maja Savinek, Elektro Ljubljana, je pojasnila, da napredna analiza podatkov lahko omogoča zmanjšanje stroškov vzdrževanja, boljšo razpoložljivost omrežja in zmanjšanje oz. optimizacijo investicijskih vlaganj.
Sledilo je zanimivo omizje o pomenu podatkov, »ali so podatki zlato?«. Če so podatki zlato, kaj je potem srebro, so spraševali udeleženci? Vsekakor sam zajem podatkov, ki pa je v zadnjih letih precej drugačen kot v preteklosti. Če smo včasih potrebovali vrsto let za časovne vrste, je sedaj možno podatke pridobiti skoraj takoj in se učiti iz trendov.
Venčeslav Perko in Sašo Aš iz Elesa sta predstavila potek celovite prenove informacijsko komunikacijskega sistema v Elesu. Iz poslanstva in vizije podjetja izhajajo tudi potrebe po nenehnem posodabljanju informacijskih sistemov, pri čemer ima Eles enega tehnološko najbolj naprednih omrežij.
Kaj prinašajo 5G tehnologije?
Simeon Lisec in Andrej Kranjčevič iz Telekoma Slovenije sta izpostavila, kako lahko organizacije že sedaj uporabljajo 5G tehnologijo ter kakšne so prednosti le te za elektrodistribucijska podjetja, kot tudi, kaj stroškovno in organizacijsko pomeni imeti lastno 5G omrežje ali pa raje uporabiti Telekomovo.
Prisluhnili smo tudi dvema aktualnima primeroma: kako ustvarimo povezljivosti v distribuirani proizvodnji električne energije, ki ga je predstavil Dejan Seršen iz EXOR ETI in ter kakšne koristi nam prinaša platforma za dinamično upravljanje velikega števila fleksibilnih električnih naprav, ki ga je naslovil dr. Miha Troha iz COMCOM.
Kaj so resnični izzivi digitalne transformacije energetike?
Zaključili smo z omizjem za akcijo, z dr. Alešem Groznikom iz Ekonomske fakultete, dr. Urošem Kerinom iz Elesa, mag. Andrejem Šajnom iz GEN-I, ki ga je vodil mag. Gorazd Ažman iz Elesa.
Kot je bilo slišati v razpravi, pomeni digitalizacija družbe priložnost za uvajanje novih poslovnih modelov in inovativnih sprememb, pri čemer je osnova digitalizacije informatizacija, kar sta dva različna pojma. Ključni izzivi so pri tem precej odvisni od okolja iz katerega izhajamo, povezani s spremembo kulture podjetij in obstoječih odnosov znotraj njih, pa tudi odnosa do odjemalcev. Pri tem je za uspešno izpeljavo prehoda v digitalno družbo ključnega pomena povezanost odločevalcev in odgovornih za digitalizacijo v podjetjih. Navzoči so se strinjali, da se pri uvajanju sodobnih tehnologij srečujejo s perečim pomanjkanjem ustreznih kadrov ter, da bo mogoče hitrejši napredek na tem področju doseči le s tesnejšim sodelovanjem vseh deležnikov, deljenjem in souporabo informacijskih omrežij in podatkov.
Tehnologije so dovolj znane, tudi procesi, ni treba odkrivati zadev na novo, tako da je digitalizacija energetike lahko dovolj varna, to ne bi smela biti težava, je bila ena izmed sklepnih misli dogodka. Je pa treba izbrati prava poslovna vprašanja, temu prilagoditi potreben izbor in obdelavo podatkov, (le 12-odstotkov zbranih podatkov naj bi se v povprečju v resnici obdelovalo) in se digitalizacije nemudoma lotiti. To je proces, ki se nenehno razvija.
Kot je sklenila moderatorka konference Nove tehnologije v energetiki, Mojca Černelč Koprivnikar iz Prosperie, ki je bila tudi organizator konference, ker digitalizacija nima alternative, saj omogoča brezogljični prehod, kot tudi večjo učinkovitost in za to potrebno transparentnost, bo zajela vse deležnike energetike. Govorimo o poslovni transformaciji, ki pa je več kot zgolj uvajanje novih tehnologij, gre za spremembo poslovne kulture in spremembo delovanja podjetij, organizacij in zaposlenih.
Več kot 70 % udeležencev dogodka je v anketi potrdilo, da se bo prihodnje leto dogodka znova udeležilo. Zato vas vabimo, da se prijavite na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi dogodka za 2022, kot boste tudi zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin letošnje konference kot tudi drugih vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj.
Morda bi vas zanimala tudi naslednja novica Zmagovalna 13. inovacija energetike.