Zelene naložbe so priložnost za poslovni uspeh, ki je ne gre zamuditi
V Kristalni palači BTC v Ljubljani je 29. maja potekal premierni energetsko-investicijski forum, Energetika in finance ’24. Da je potrebno že danes preiti od besed k dejanjem in v praksi pospešiti izvedbo donosnih zelenih naložb ob nepredvidljivih geopolitičnih razmerah in cenah električne energije, je bilo glavno sporočilo interdisciplinarnega posveta voditeljev iz finančnega in energetskega sektorja. Izpostavili so, da je denarja na razpolago dovolj, a v Sloveniji zaenkrat primanjkuje primernih zelenih projektov, kot je tudi umeščanje v prostor prepočasno. Kako uspešno pospešiti zelene naložbe, je bil zato glavni izziv udeležencev foruma.
»Hitrejše podnebno ukrepanje bo spodbudilo naložbe v inovativne tehnologije in priložnosti za evropska podjetja, da prevzamejo vodilno vlogo na svetovnih trgih čistih tehnologij«, je uvodoma poudarila Polona Gregorin iz Generalnega direktorata Evropske komisije za podnebno politiko. Pojasnila je sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, ki tudi financira Sklad za inovacije in Sklad za modernizacijo. Slednji bo v letu 2024 Sloveniji prinesel skoraj 300 milijonov evrov za podporo čisti tehnologiji in inovacijam. Iz Slovenije prijavljenih projektov je bistveno premalo. Mag. Erik Potočar, MOPE, je izpostavil številne finančne spodbude za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije, ki so že na voljo. Mag. Ana Stanič, E&A Law, je pojasnila različne globalne modele financiranja jedrskih elektrarn in s tem spodbudila razmislek o novi jedrski elektrarni v Sloveniji.
Za ojačitev omrežij potrebujemo več kot štiri miljarde evrov in vse vire financiranja
Na omizju o aktualni temi omrežij, vodika in donosnosti naložb, so se mag. Aleksander Mervar, ELES, Uroš Blažica, Elektro Primorka in Matjaž Sušnik iz Plinovodov, strinjali, da bo za izgradnjo električnih omrežij potrebno izkoristiti vse vire financiranja, kot so lastni viri v obsegu, kot ga dopušča regulativa, tuji viri in pa nepovratna evropska sredstva, brez katerih pri potrebnih investicijah že samo v električna omrežja v Sloveniji v vrednosti več kot štiri milijarde evrov v naslednjih desetih letih, ne bo šlo. Optimistično so naslovili novo direktivo o trgu z obnovljivim plinom in vodikom, ki bolj jasno opredeljuje zakonodajne in regulativne podlage za trg z vodikom v bodoče in povedali, da sever Evrope z gradnjo vodikovodov prednjači. V Sloveniji je interes za izgradnjo v okviru severno-jadranske doline, kjer govorimo o desetletnem obdobju.
Kot primer dobre prakse financiranja zelenih projektov, ki prispevajo k stabilnosti omrežja, je Boris Šajnović, SKOZI, predstavil model oblikovanja konzorcija za izvedbo raziskovalno-razvojnega energetskega projekta ter spodbudil k prijavam za finančne podpore iz Evropske unije in Slovenije, saj je le teh v izobilju. Tamara Kosi, MBA, CCE Holding, Avstrija, je nato naslovila že uspešne projekte obnovljivih virov energije na različnih evropskih trgih. Izpostavila je odlično strateško pozicijo Slovenije, ki lahko, zaradi dobrega poznavanja regulative Balkana, postane strateški partner drugim evropskim državam, ko gre za zelene projekte v tem delu Evrope.
Krešimir Bakič je udeležence opomnil, da je vzpostavitev omrežij v zadnjem stoletju eden največji tehnoloških napredkov človeštva ter jim na podlagi globalne študije za razvoj in ekonomijo električno energetskih sistemov, prikazal napovedi globalne stroškovne cene električne energije do leta 2050. Le ta naj bi bila nižja v primeru bolj povezanega sveta in večjega deleža obnovljivih virov in bo takrat znašala okrog 50 evrov/MWh.
Na omizju o skladih in zelenih naložbah so se Janez Grošelj, MBA, ALFI Renewables, Tim Umberger, Advance Capital Partners, in Maja Žgajnar iz CMS RRH Slovenija, strinjali, da je za pospešitev zelenih naložb v Sloveniji nujno, da regulativa čimprej ustvari ugodnejše pogoje za njihovo izvedbo. Zelene naložbe v energetiki so za sklade privlačne, ker imajo dolgoročno rast in bo delež OVE v proizvodnji energije še naraščal, pa tudi, ker je sektor v procesu decentralizacije. »Kljub temu, da je regulativa obremenjujoča, prinaša tudi veliko priložnosti. »Bolje kot se bodo podjetja zdaj pozicionirala, lažje bodo pridobivala kapital«, je sklenila omizje Žgajnarjeva.
Dogodek je direktorica Properie Mojca Černelč Koprivnikar sklenila s povabilom na 16. vrh inovativnih v energetiki, Inovacija energetike ’24, 2. oktobra, ki bo povezal vodilne deležnike napredne energetike in industrije. V času, ko nove tehnologije v temeljih transformirajo energetiko in vaše poslovne modele, je prav inovativnost tista, ki bo zagotavljala poslovni uspeh in omogočila uspešen zeleni prehod iz podnebno-energetske krize.
Prijavite se na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vodilnih srečanj v 2024, kot boste zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas.
