Obnovljivi viri energije so vlak, na katerega je treba skočiti takoj
Na Brdu pri Kranju je 10. aprila potekal že 14. vrh zelene energetike, Energetika in okolje 24, ki ga organizira Prosperia. Na njem so napredni strokovnjaki iz energetike in industrije ter okoljski strokovnjaki naslovili izzive povezane z nujnim pospešenim uvajanjem obnovljivih virov energije, kjer se nam čas za zastavljene cilje ob podnebni krizi izteka, ter priložnostih, ki jih državljanom in industriji omogočajo samooskrba, hranilniki in prilagajanje odjema.
»Hitrost nadgradnje omrežja bo ključno vplivala na uspeh zelenega prehoda«, je v uvodni predstavitvi poudaril Uroš Blažica, GIZ DEE in Elektro Primorska. Pojasnil je, kako elektrodistribucijska podjetja uvajajo trajnostno strategijo v svoje poslovanje, kot tudi, da bodo številni, ki so oddali vlogo za soglasje za priključitev sončne elektrarne še po sistemu net-meteringa, le-te morali dokončati v tem letu. Pomembnost uvajanja obnovljivih virov energije za odpornost podjetij je poudarila tudi dr. Vlasta Krmelj iz Energap, ki opozarja, da pripravljenost na spremembe podjetjem povečuje konkurenčnost, spodbuja inovativnost ter zmanjšuje stroške. Mag. Igor Steiner, INEA je nato razložil pomembnost aktivnega odjema v industriji za učinkovito in trajnostno rabo energije: »Prilagodljivost porabe omogoča zmanjšanje stroškov in preprečuje preseganje dogovorjene moči. Kljub začetnim izzivom je prilagoditev v procesih industrije možna in pomembna za boljšo učinkovitost in prihranke.« Trojica je poudarila tudi pomen ozaveščanja državljanov in industrije o koristih uvajanja obnovljivih virov in trajnostnih rešitev, velikega potenciala novih sodelovanj in solidarnosti med industrijo in lokalnimi skupnostmi za maksimiziranje pozitivnih učinkov uvajanja obnovljivih virov energije.
Nove spodbude na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe
Dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za obnovljive vire na Ministrstvu za okolje, prostor in podnebje, je izpostavil novosti in konkretne spodbude na področju in obnovljivih virov energije v Sloveniji in učinkovite rabe energije. Poudaril je pomembnost sodelovanja z investitorji in občinami pri umeščanju v prostor. »Finančnih virov bi moralo biti na razpolago dovolj. Hitrost sprememb je ključna, saj se cilji na Evropski ravni postavljajo vedno bolj ambiciozno, kar zahteva hitro ukrepanje.«
Imamo več kot dovolj sončnega in vodnega potenciala za pokritje vseh naših potreb
Svoje poglede so predstavili tudi strokovnjaki za različne vire obnovljive energije. Dr. Marko Topič, vodilni mednarodni strokovnjak za fotovoltaiko in dekan Fakultete za elektrotehniko, je o tehnoloških novostih integracije fotovoltaike in hranilnikov izpostavil: »Čakanje na razvoj novih tehnologij ni smiselno, saj je fotovoltaika ključna v trajnostnem prehodu zaradi svoje cenovne dostopnosti.« Izpostavil je tudi, da potrebujemo oboje, tako velike sončne elektrarne, kot tudi manjše individualne ter, da je prostora zanj v Sloveniji več kot dovolj na strehah, nenazadnje tudi fasadah in drugih prostih površinah. Podpredsednik Zveze društev MHE Slovenija, Anton Koselj, je poudaril, da z obstoječimi 500-imi malimi hidroelektrarnami (MHE) izkoriščamo le polovico vodnega potenciala. »Okoli 300 novih lokacij bi lahko povečalo delež obnovljivih virov za približno 4% v naslednjih desetih letih.« Kljub izzivom pridobivanja lokacij vidi možnosti gradnje na obstoječih infrastrukturah in poudarja sinergijo vseh virov energije, na primer vodnih in sončnih, čemur se je pridružil mag. Damjan Seme iz Dravskih elektrarn Maribor. Konkretno je predstavil projekt izgradnje črpalne hidroelektrarne ČHE Kozjak, kjer poteka priprava dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Cilj je, da bi bila gotova vsaj do leta 2030, saj je to najbolj učinkovit način shranjevanja večjih količin viškov energije proizvedene iz sonca, ki je bo čedalje več.
Inovacije in zelene investicije so ključne za prihodnost
Primož Flis, Resalta, je predstavil primer prenove prezračevalnega sistema v industrijskem objektu, kjer so vgradili tudi sončne elektrarne za dolgoročne prihranke pri energiji. Mladen Oljača in David Germovšek, GEN-I, ki je del skupine GEN energija, pa sta predstavila priložnosti za samooskrbo z električno energijo, ki temelji na inovativnem pristopu odkupa viškov tudi po izteku sistema net-meteringa. Poudarila sta prednosti samooskrbnih sončnih skupnosti za končnega odjemalca in možnosti prihrankov. Skupno sporočilo je bilo, da so za uspešen zeleni prehod potrebne inovativne rešitve ter aktivno sodelovanje vseh deležnikov. Blaž Jantol, Interenergo, in Djordje Žebeljan, HSE, sta v razpravi opozorila na dolgotrajne postopke umeščanja in potrebne sistemske pristope pri informiranju in ozaveščanju državljanov o vidikih trajnosti, kot tudi sodelovanju vseh akterjev.
Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, na kateri so državni sekretar mag. Miran Gajšek iz Ministrstva za naravne vire in prostor, Marjan Eberlinc, Plinovodi, mag. Uroš Kerin, ELES, dr. Tomaž Štokelj, HSE, ter dr. Tomislav Tkalec, naslovili najbolj pereče izzive pospeševanja obnovljivih virov energije ter poudarili pomen proaktivnega in odgovornega voditeljstva prav vsakega deležnika. Pri tem je prvenstveno potrebno spoštovati stroko in najti lokacije za izgradnjo obnovljivih virov, ki so za to okoljsko in strokovno sprejemljive ter pri tem nikakor ne iskati bližnjic, ki na koncu lahko vodijo v neuspešen projekt. Govorili so tudi o investicijah ter kritično predolgem umeščanju projektov v prostor, ki povečuje nepredvidljivost uspešne finančne konstrukcije in nenazadnje ogroža nujno kontinuiteto kadrov. Da ob padanju in nepredvidljivosti cen energentov tudi zaradi pričakovane še večje penetracije razpršenih obnovljivih virov, kot sta fotovoltaika in veter, brez subvencij ne bo šlo, so si bili enotni razpravljalci omizja. Poudarili so, da se področje energetike spreminja iz državnega stebra v poslovno priložnost ter, da je za izboljšave ključno povečanje učinkovitosti postopkov umeščanja, jasne politične rešitve ter transparentna in redna komunikacija med vsemi deležniki, kot je tudi velikost projektov lahko prednost, saj so človeški viri tako na strani države, kot tudi investitorjev omejeni.
Vrh je direktorica Properie Mojca Černelč Koprivnikar sklenila s povabilom na prvi energetsko-investicijski forum, Energetika in finance, 29. maja, ki bo zato povezal finančni in energetski sektor ter odkrito naslovil ključne, a pogosto boleče vidike investitorjev v zelene vire, ki so motor zelenega prehoda.
Prijavite se na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vodilnih srečanj v 2024, kot boste zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas.
