Trajnost ni izbira, ampak nujna pot za obstoj podjetij in enakih možnosti prihodnjih generacij

Ljubljana, 7. marec 2024 –  Uvajanje lastnih brezogljičnih virov elektrike in trajnosti, zato tudi vključevanja in raznolikosti kadrov, je vedno bolj pogosta poslovna izbira najbolj uspešnih podjetij, zelena transformacija pa postaja ob podnebnih spremembah nujnost in ne več izbira. Zato so se včeraj na srečanju Ženske v energetiki ’24, ki ga organizira Prosperia, zbrali vrhunski strokovnjaki in akterji energetike, da pravočasno iz prve roke javnost seznanijo z aktualnimi temami shranjevanja energije, fotovoltaike, trajnosti in ESG-ja, novih tarif 2024, ter sodobnega zelenega voditeljstva vsakogar izmed nas.

»V zeleni prehod morajo biti vključeni vsi ne glede na kader, spol ali starost, ne samo tehničnih temveč tudi netehničnih strok, da bomo lahko uspešni za prihodnje generacije« je uvodoma poudarila Mojca Černelč Koprivnikar, direktorica Prosperie, ter tako naslovila vodilo za že tretje ustvarjanje tovrstnega srečanja Ženske v energetiki ’24. Ob tej je izpostavila, da mednarodne raziskave s številkami izkazujejo, da višji delež vključenosti žensk v podjetjih korelira z večjo produktivnostjo, inovativnostjo, povezanostjo, dobičkonosnostjo in nižjo stopnjo korupcije.

Na uvodnem omizju sta mnenji soočila minister mag. Bojan Kumer, MOPE, in ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh, MDP, ki sta naslovila ključne izzive pospešenega zelenega in digitalnega prehoda, predvsem rast obnovljivih virov energije. »Končni cilj je zelena preobrazba, digitalizacija pa je samo pot,« je povedala ministrica Stojmenova Duh. Tako na področju zelenega kot digitalnega prehoda je izpostavila pomen pravičnosti, vključevanja in usposabljanja vseh segmentov prebivalstva, kar smo tekom dogodka slišali še večkrat.

Ljupka Vrteva, aktualna Inženirka leta in razvojnica pri Petrolu, je pokazala primer vključevanja mladih, ki s svojim znanjem podjetjem prinašajo predvsem digitalna znanja in sodobne poglede na inoviranje. Z vključevanjem v procese začutijo pripadnost in dobijo motivacijo, da se še bolj izkažejo. Nadalje je Katjuša Šavc, strokovna sodelavka NVO Focus predstavila študijo, ki je pokazala, da imamo premajhno zastopanost žensk v energetskih podjetjih, po drugi strani pa energetska revščina prizadene bolj ženske kot moške, sploh v enostarševskih družinah in med upokojenkami. Slednje z dodatnimi sredstvi naslavljajo tudi na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kot je kasneje povedala državna sekretarka mag. Tina Seršen.

Trajnostno poročanje postaja eden od ključnih kazalnikov uspešnosti v podjetjih

Svoje izkušnje z vpeljavo ESG trajnostnega poročanja, ki je mnogo več kot poročanje, saj gre za način delovanja, so predstavili: strokovnjakinja za ESG z 20-letnimi mednarodnimi izkušnjami Mojca Markizeti, Improve X Advisory, vodja za trajnostni razvoj in podnebne spremembe ter članica Women Climate Leaders Kim Turk Mehes, Deloitte, in strokovnjak za trajnost Boris Šajnovič, Dun & Bradstreet. Na uvedbo zakonodaje s področja poročanja je vplival trg kapitala, ki zahteva od gospodarstva, da spremeni pogled na tveganja in vplive, ter poleg kratkoročnih vpliva tudi srednjeročne in dolgoročne dejavnike. Na trajnostno poročanje se pripravljamo globalno, gonilo razvoja je na eni strani regulativa, na drugi pa tudi zahteve lokalnih skupnosti in kupcev, ter zavedanje, da bo pomanjkanje ukrepanja prineslo podnebne težave. Kljub temu učinkov, ugotavljajo, še ni, in gospodarstvo od deklarativnega na dejansko delovanje še ni naredilo prehoda, čeprav: »Trajnostni prvaki običajno dosegajo boljše rezultate, več inovirajo in privabljajo vrhunske kadre,« kot je poudarila Kim Turk Mehes.

Vključevanje v aktualne izzive energetike: nove omrežnine 2024, hranilniki energije, energetska učinkovitost stavb in spregledano ogrevanje

Mag. Duška Godina, Agencija za energijo, je predstavila reformo omrežnin pri čemer je izpostavila, da bodo pri spremembi omrežnine na boljšem gospodinjstva, saj sprememba prinaša pravičnejšo porazdelitev. Čaka nas prehodno obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2026. V tem času bodo gospodinjski odjemalci informativno obveščeni o svojem odjemu in morebitnih presežkih dogovorjene moči, tako da se bodo lahko na spremembo temeljito pripravili.

Dr. Anamarija B. Bračič, GP sistemi, je na srečanju predstavila še eno pomembno temo zelenega prehoda – nizkoogljične vire, med katerimi v Sloveniji izstopajo sončne elektrarne, s katerimi bi naj v prihodnosti nadomestiti elektriko iz premoga. Nekaj stvari vpliva na količino proizvedene električne energije, in sicer naklon modulov, moč sončnih žarkov in, koliko ur v dnevu sonce sveti. Ob tem se pojavi problem dnevnega in sezonskega shranjevanja in prav tu se pokaže velika vloga baterij, s pomočjo katere lahko proizvedeno električno energijo porabimo kasneje. Razvoj načinov shranjevanja električne energije gre zelo hitro, zato se nam obeta, da bomo čez eno leto popolnoma drugače gledali na proizvodnjo električne energije, kot danes.

Dr. Miha Bobič, Danfoss, je nato predstavil še prihajajočo direktivo EPBD, ki zaostruje zahteve glede energetske učinkovitosti stavb v Evropi, in je pomemben del ciljev razogljičenja Evrope, saj se premalokrat zavedamo, da je kar 42-odstotokov energije rabljene prav v stavbah, emisije toplogrednih plinov pa v EU iz stavb predstavljajo kar eno tretjino. Ob tem je okrog 80-odstotkov rabe energije v EU gospodinjstvih bilo za ogrevanje (hlajenje) in pripravo tople sanitarne vode. Tudi zato se je na primer Danska najprej lotila izzivov ogrevanja in nato rabe elektrike ter dosegla v primerjavi z Nemčijo, ki se je najprej lotila elektrike za štirikrat nižji izpust CO2 na kWh. Danfoss Trata je že izvedel ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti na primeru lastne poslovne stavbe v Sloveniji. Zgolj s tehničnimi ukrepi so dosegli kar 17-odstotno nižjo porabo energije.

Študentje opozarjajo na pomanjkanje trajnostnih vsebin na fakultetah, podjetja se soočajo z izzivi uvajanja ESG poročanja

Kot je izpostavila dr. Nevenka Hrovatin, predsednica NS, se v Holdingu slovenskih elektrarn s pospešeno intenzivnostjo ukvarjajo z uvedbo ESG-ja, čemur so namenili ločeno službo in projektne skupine. V GEN energija že dolgo prepoznavajo pomembnost ESG-ja in ga že dalj časa uporabljajo, je pa dr. Dejan Paravan pozitivno pozdravil usmeritev, da poleg dobička pomembni kazalniki uspešnosti postanejo tudi okoljske, družbene in upravljalske metrike. V uvedbo trajnostnega poročanja so trenutno najbolj vključene vodstvene pozicije, saj se postavljajo nove strategije in poslovni modeli, bo pa v bližnji prihodnosti potrebno aktivirati vse kadre in jih z izobraževanji vključiti v zeleni prehod. Na omizju se je kot predstavnica mladih oglasila tudi ustanoviteljica in predsednica Zelenega omrežja študentov, Petrisa Čanji Vouri, ki je izrazila razočaranje nad rigidnostjo predmetnikov na univerzah, ki niso v koraku s časom glede poučevanja trajnostnih vsebin. Da na primer Ekonomska fakulteta v Ljubljani ta problem rešuje z dodatnimi vsebinami in zelenimi projekti, ki sicer niso obvezni, vendar pa za aktivne mlade so na voljo, je repliko vrnila dr. Nevenka Hrovatin, profesorica na UL Ekonomska fakulteta.

Vabljeni tudi na prihajajoče vodilne dogodke zelenega prehoda, o katerih lahko preberete več tukaj. Prijavite se na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vodilnih srečanj v 2024, kot boste zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj.