Kaj smo se naučili iz TEŠ 6; prinašajo nove tarife višje ali nižje položnice?
Kaj prinašata dva nova zakona na področju energetike, kako se bodo nove tarife poznale na naših položnicah, se bomo še greli s plinom in kakšne spremembe se obetajo na področju shranjevanja energije, samooskrbe in obnovljivih virih energije so bile osrednje teme letošnjega tradicionalnega srečanja Energetika in pravo ’23.
Predstavniki zakonodaje, investitorjev, industrije, energetike in regulative so se zbrali na že 14. Vrhu energetikov in pravnikov.
Zakonodajne spremembe: v pripravi dva nova zakona
Kot je dejala državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, mag. Tina Seršen, na področju energetike pripravljajo dva nova sistemska zakona, Energetski zakon 2 (EZ2) ter Podnebni zakon. Prvi prinaša prenos interventnih ukrepov v sistemsko zakonodaj, drugi pa bo vzpostavil celovit okvir za podnebne politike ter urejal izpuste toplogrednih plinov. ”Bistveno, da imamo sprejete pravne podlage, ki bodo omogočile pravični zeleni prehod, hkrati pa omogočile financiranje projektov, ki so v skladu s podnebnimi cilji države,” je dejala Seršenova. Ob tem je naslovila tudi pomisleke akterjev na področju zemeljskega plina in pojasnila, da na ministrstvu verjamejo, da je treba razmišljati o opuščanju tega vira, saj smo na tem področju povsem uvozno in cenovno odvisni, z nadaljnjo dolgoročno rabo tega energenta pa tvegamo povečevanje energetske revščine. Kljub temu bo to velik izziv, saj resnih alternativ trenutno še ni. Naslovila je tudi vprašanje združevanja elektrodistribucij. Čeprav je poudarila ”absolutne koristi” združitve ELES in SODO, pa na MOPE glede združitve elektrodistribucijskih podjetij zaenkrat ne vodijo nobenih aktivnosti.
Nov obračun omrežnine: od 1. julija 2024
V prihodnjem letu pa je pred nami že ”obsežna in nujna reforma na sistemskem področju,” kot je prenovo obračuna omrežnine naslovila mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Gre za prvo spremembo načina obračunavanja omrežnine po letu 2001, ko je bil uveden sistem omrežnine, kot ga imamo danes. Novi način obračuna omrežnine prinaša pravičnejšo porazdelitev stroškov za odjemalce, pri čemer se glede zneskov na položnicah za gospodinjske odjemalce po mnenju Godine ne bo veliko spremenilo. Poleg treh časovnih blokov tekom dneva (trenutno imamo dva), se glede tarif obeta tudi sezonska diferenciacija, pri čemer bo višja sezona trajala od novembra do februarja.
Na področju obnove stavb se obeta vrsta novosti
Mag. Erik Potočar iz Ministrstva za podnebje, energijo in okolje je predstavil zakonodajne novosti na področju učinkovite rabe energije in stavb, ter spodbude in obveznosti za deležnike energetike. Kot je dejal, je bilo v zadnjem času objavljenih kar nekaj zakonskih določil, ki prinašajo na področje obnove stavb vrsto novosti, katerih skupni namen je povečati energetsko učinkovitost in opustitev rabe fosilnih goriv. Med njimi je omenil obvezo lokalnih skupnosti, ki bodo morale pripraviti načrt za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja, na osnovi katerega bodo s prostorskimi načrti ali odlokom določile prednostno rabo virov energije ali energentov.
Pri ukinitvi koncesij za zemeljski plin je potrebna previdnost
Dr. Rajko Pirnat iz Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani je spregovoril o pravnih dilemah glede ukinitve koncesij za zemeljski plin, pri čemer je poudaril, da njegova analiza temelji na zadnjem javno objavljenem predlogu novega zakona. Kot je dejal, ta vsebuje kar nekaj določb, katerih namen se zdi ukinitev uporabe plina za ogrevanje, a vsebujejo vrsto prepovedi, ki so neskladne z ustavo, tako glede dodeljevanja koncesij kot glede vgradnje plinskih kotlov.
Samooskrba: individualna in skupnostna
Pravne izzive investitorja v praksi na področju samooskrbe in skupnosti je predstavil Aleš Jurak iz Resalte. V okviru trenutnega pravnega okvira lahko pravico do samooskrbe uveljavljajo končni odjemalci posamično, v skupnostni samooskrbi ali z agregiranjem. Za razliko od individualne, skupnostna samooskrba zajema vsaj dva končna odjemalca z eno ali več napravami za samooskrbo. Končni odjemalci pa se v skupnostno samooskrbo lahko povezujejo tako na podlagi pogodbe kot na podlagi ustanovitve pravne osebe. Primer take skupnostne samooskrbe so izvedli v Ljubljani, kjer so povezali 51 elektrarn skupne moči cca 5 MW, v sistem pa je vključenih 47 skupnostnih in štirje individualni odjemalci.
Andrej Špec iz Elesa je predstavil pravne ovire in prednosti za nadaljnji razvoj skupnostnih samooskrb ter zahteve glede priključevanja. Po njegovem mnenju je bistveno, da se bodo odjemalci prilagajali proizvodnji: ”Ključna je aktivna vloga odjemalcev in sočasnost porabe in proizvodnje. Prav tako morajo biti proizvodne naprave v sistem vključene premišljeno.”
Izzivi shranjevanja električne energije
O pravnih vidikih shranjevanja električne energije z vidika povečevanja odpornosti na energetske krize je spregovoril mag. Jure Levovnik iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa, ki je izpostavil je, da shranjevanje električne energije v različnih oblikah pomembno vpliva k izboljšanju prožnosti in zanesljivosti oskrbe: ”Pri shranjevanju električne energije je v prvi vrsti treba vedeti, kakšne so potrebe, kakšen je potencial za določene tehnologije in storitve in pa kako bomo financirali tovrstne projekte,” je dejal. ”Moramo vedeti, kakšni bodo prihodki, ali jih lahko predvidimo. Le tako bodo banke pripravljene financirat tovrstne projekte in da jih dojemati kot rentabilne poslovne modele.
Reforma energetike
Širši pogled na področje energetike v obdobju pred, med in po energetski krizi, je predstavil mag. Luka Jazbec, vodja službe za regulativo in skladnost poslovanja pri podjetju GEN-I. Izpostavil je ključno vlogo aktivnega in opolnomočenega odjemalca v elektroenergetskem sistemu ter obdobje krize, ki je spremenila evropsko energetiko. Reforma elektroenergetike je namreč odziv na energetsko krizo, ko je avgusta 2022 cena električne energije presegla 1000 €/MWh. V celotnem evropskem prostoru so zato države začele sprejemati interventne ukrepe – teh je bilo kar 439. Odziv je bil učinkovit: Evropska komisija je letos razglasila stabilizacijo cen. Rezultat ukrepov je optimizem, da bo letošnja zima mirna: EU je zmanjšala povpraševanje po plinu za 18 odstotkov, motnjam z energijo smo se izognili, evropska zakonodaja je vzpostavila strukturno reformo energetskega sistema.
Na zaključnem pogovoru sta se poslovni direktor HSE Uroš Podobnik in moderatorka, naša direktoprica Mojca Černelč Koprivnikar, pogovarjala o tem, kaj je šlo v preteklosti narobe pri večjih energetskih projektih, kaj smo se iz tega naučili in kaj to pomeni za projekte v prihodnosti. Podobnik je tako udeležencem predstavil izkušnje in ugotovitve, ki so jih pridobili v tožbi proti Alstomu oziroma skupini General Electric v zvezi z vpletenostjo Alstoma v projekt izgradnje bloka 6 TEŠ. Kot je znano, so v zvezi s tem sklenili izvensodno poravnavo, skupaj vredno kar 261 milijonov evrov. ”Pregled dokumentacije v zvezi s tem sodnim primerom je pokazal na vrsto nepravilnosti, od prilagoditve razpisa enemu ponudniku do prilagajanja končne vrednosti projekta in zavajanja ključnih odločevalcev,” je dejal. ”Nujno je za bodoče projekte, da državna podjetja dobijo vsaj pet ali šest ponudb in da ne preferirajo nikogar ter se tovrstnih projektov lotijo tudi s predhodnimi številnimi tehničnimi dialogi in vključevanjem vrhunskih strokovnjakov z bogatimi izkušnjami.”
Ob tem, vrednostno zelo velikemu projektu, se je pokazalo, da za uspešno in optimalno izvedbo tako velikih energetskih projektov potrebujemo veliko znanja in ustrezne strokovne ekipe iz več področij pa tudi mednarodne strokovnjake, ki imajo številne izkušnje. Izpostavil je še za konkreten primer TEŠ pomen protikorupcijske klavzule, ki je bila med odločilnimi za zmago. Četudi lahko deluje investicija v takšno strokovno podporo na prvi pogled visoka, pa je zanemarljiva glede na škodo, ki jo ”amaterski pristop” lahko povzroči v nadaljevanju: ”Pri velikih projektih je bistveno, da imaš kompetentno ekipo. Recimo ČHA Kozjek prihaja v občutljivo fazo – treba bo sestaviti ekipo, ki bo vodila izvedbo.” Zato bo po njegovem zagotovitev ustreznega kadra tudi eden največjih izzivov pri izvedbi načrtovanih velikih energetskih projektov.
Vabljeni tudi na prihajajoče vodilne dogodke zelenega prehoda, o katerih lahko preberete več tukaj. Prijavite se na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vodilnih srečanj v 2023/24, kot boste zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj.