Inovacija energetike ’22: Če želimo prebroditi energetsko krizo, moramo biti inovativni

Na našem težko pričakovanem dogodku Inovacija energetike ’22 so energetski strokovnjaki, predstavniki države in vodilni menedžerji poudarili pomen hitrega ukrepanja in vlaganja v inovacije, kar je ključno pri reševanju izzivov visokih cen energentov in premagovanju zaostrene energetsko-podnebne krize.

Na letošnjem že 14. Vrhu inovativnih v energetiki so bile v ospredju številne aktualne teme od fotovoltaike, samooskrbe, vodika, fuzije, e-mobilnosti do prožnosti.

Mag. Tina Seršen, državna sekretarka pristojna za področje energetike na Ministrstvu za infrastrukturo, je v uvodnem nagovoru izpostavila vlogo države v času, ko je na prelomnici ne le zeleni prehod, ampak celotna energetika z nepredstavljivo visokimi cenami energentov. ”Najcenejša je tista energija, ki se ne porabi,” je dejala Seršenova. ”Učinkovita raba energije je na prvem mestu. Vlada posebno pozornost posveča rabi sončne energije in tehnologijam, ki prispevajo k zelenemu prehodu ter pomagajo razogljičiti industrijo, obenem pa omogočajo varno energetsko oskrbo. Veliko sredstev bomo namenili za vodikove projekte.”

Direktor Iskraemeca: Inovativnost je ključna
Luis Goncalves, glavni izvršni direktor skupine Iskraemeco, je pojasnil, zakaj je inovativnost ključna: ”Najbolj razvite države na svetu so obenem tudi najbolj inovativne, torej inovacije so gonilo napredka.” Goncalves je izpostavil, da je v Sloveniji veliko motivacije pa tudi znanja za uspeh na mednarodni ravni, ravno Iskraemeco pa je dober dokaz za to.

Dušan Lukič, vodja projekta Nova mobilnost pri Porsche Slovenija, je razložil, kako so se v podjetju prelevili od klasičnega distributerja avtomobilov do ponudnika celostnih energetskih rešitev. S t.i. projektom MOON vrhunske rešitve trajnostne e-mobilnosti v podjetju ponujajo široko paleto e-vozil pa tudi polnilnih postaj, sončnih elektrarn, hranilnikov električne energije in energetskega upravljanja za energetsko samooskrbo.

V Danfossu razvijajo in proizvajajo napredne rešitve za regulacijo prenosa toplote v sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja. Dr. Miha Bobič, podpredsednik poslovne enote Daljinska energetika, je dejal, da lahko razogljičenje dosežemo s čez-sektorskim povezovanjem, pri čemer je ključna energijska učinkovitost.

Pomembno vlogo v slovenski energetiki ima kot operater prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES. Mag. Uroš Salobir je izpostavil Elesove koncepte prihodnosti: ”Za nas je ključno, da imamo vizijo, torej strateško usmeritev, da vemo, s kakšnimi partnerji se želimo povezati in kateri projekti so smiselni. Na ta način bomo imeli takšen sistem, s katerim bomo bolje izšli iz kriznih situacij.”

Mag. Janko Burgar iz podjetja Cosylab, in mag. Gorazd Lampič, Elaphe, sta na ”omizju inovativnih” ponudila praktične napotke in vizije glede mobilnosti in fuzije. Govorca sta se strinjala, da moramo biti v Sloveniji drzni in inovativni ter povezati ključne deležnike, vključno s privatnim kapitalom in državo. ”Ena od težav je zakonodajni okvir, ki uvršča fuzijo v jedrsko energijo,” je dejal Lampič. ”Tam kjer se bo zakonodaja prva prilagodila, tam bo implementacija prišla prej. Velika Britanija in ZDA so tukaj precej pred nami.”

S prožnostjo se da tudi zaslužiti
Na dogodku je beseda tekla tudi o prožnosti. Prožnost oziroma prilagajanje pomeni kratkotrajno znižanje ali povišanje obremenitve glede na potrebe omrežja, kar je nekaj s čimer da tudi že zaslužiti.

Boris Turha iz Elektro Ljubljana je predstavil projekt, s katerim so zasnovali sistem za celovito upravljanje prožnosti. S sistemom bodo praktično vsem odjemalcem, ki so priključeni na njihovo distribucijsko omrežje, še pred koncem leta omogočali sodelovanje na trgu prožnosti, hkrati pa tudi sami podali povpraševanje po fleksibilnosti v točkah omrežja, kjer jim prožnost lahko koristi.

O potrebnih sistemskih prilagoditvah naprednega merilnega sistema (NMS) slovenskih elektrodistribucij je spregovoril mag. Igor Podbelšek iz Elektroinštituta Milan Vidmar. Podbelšek je pojasnil, da je bilo v Sloveniji zamenjanih že 84 odstotkov merilnih naprav, izpostavil pa je pomen kvalitetnih podatkov: ”Če želimo prožnost v distribuciji, potem potrebujemo kakovostne in dostopne podatke, to se mi zdi ključno. Razpoložljivi merilni podatki so pogosto zelo slabe kakovosti, so surovi in niso verificirani.”

S prožnostjo se ukvarjajo tudi v podjetju INEA, kjer ugotavljajo, da podjetja s sistematičnim upravljanjem energije lahko dosegajo visoke prihranke. Mag. Igor Steiner je predstavil njihove raziskovalne dosežke na področju prožnosti aktivnih odjemalcev, pri čemer je poudaril pomen avtomatizacije procesov.

S prožnostjo je neizogibno povezana tudi fotovoltaika. Tej temi je bilo posvečeno omizje, na katerem sta nastopila Jošt Štrukelj iz podjetja SONCE energija oziroma SunContract in mag. Borut Rajer, direktor operaterja trga z elektriko Borzen. Štrukelj pojasnil, da je trenutno največ težav z dobavljivostjo opreme in pridobivanju soglasji za postavitev sončnih elektrarn zaradi razpoložljivosti omrežja: ”Izpostavil bi, da se prožnost ne nanaša le na sam vir energije, ampak tudi na druge stvari, recimo na hranilnike. V tej situaciji bi podjetjem svetoval, da si čimprej zagotovijo svoj vir energije, recimo da postavijo sončne elektrarne, pri čemer opažam, da veliko podjetij že razmišlja o tem. Visoki računi so te odločitve malo pohitrile.” Rajer je glede prožnosti omenil trg: ”Pri Borzenu si kot operater trga želimo čim več tržnih akterjev, ki ponujajo inovativne pristope. Nekaj jih je že, nekaj jih je na tem, da na trg vstopijo. To je seveda za trg koristno.”

Vodik: Slovenija je v Evropi paradni konj
”Slovenija je glede vodika vsaj na obrambnem področju vodilna v Evropi,” pa je dejal polkovnik Robert Šipec iz Ministrstva za obrambo. Skupaj z dr. Mitjo Morijem iz Fakultete za strojništvo sta podrobneje predstavila vodikovo tehnologijo in panevropski projekt RESHUB, v katerem ima Slovenija eno od vodilnih vlog. ”Vodik je kot energetski vektor izjemno primeren za skrajšanje logističnih poti, avtonomijo, znižanje emisijskega odtisa in tako naprej,” je dejal predstavnik MORS-a, kjer so sicer glede vodika zelo dejavni. Skupaj z že omenjenim podjetjem Elaphe in še štirimi partnerskimi državami razvijajo električno lahko terensko vozilo na gorivne celice, tehnologijo pa bi lahko uporabili celo pri razvoju tankov, ki so težki 70 ton. Šipec je predstavil tudi načrte glede postavitev sončnih elektrarn na slovenskih vojašnicah, s pomočjo katerih bodo pridobivali vodik in poganjali vodikova vozila: ”V vojašnici v Kranju se izvaja pilotni projekt. Smo v fazi konkurenčnega dialoga s ponudniki. Do konca leta želimo imeti pogodbo in začnemo postavljati 9000 kvadratnih metrov veliko sončno elektrarno. Imeli bomo zalogovnik vodika do štiri tone in pol in pa polnilnico gorivnih celic za oskrbo infrastrukture in pa same mobilnosti. Projekt bo končan v letu 2024.”

‘Lahko pride tudi do potencialnih redukcij z oskrbo’
Eden od vrhuncev Inovacije energetike ’22 je bilo zadnje omizje, na katerem so predstavniki vodilnih slovenskih energetskih podjetij pa tudi minister, pristojen za inovacije, povedali, kako bi se morali v Sloveniji lotiti energetske krize in pospešiti zeleni prehod.

Dr. Igor Papič iz Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport je na t.i. ”strateški okrogli mizi odločevalcev” naslovil vlogo države pri premagovanju energetske krize in načrt, kako konkretno povečati delež obnovljivih virov energije: ”Koliko danes razmišljam o inovativnosti? Veliko. Priložnosti za Slovenijo so. Povezati moramo različne sektorje, različna ministrstva. Naše ministrstvo je nekakšna stična točka. Je pa pomembno, da znamo znanje dati v prakso. Drugo leto bo hudo. Šele leta 2024 naj bi se zadeve stabilizirale, ko govorimo o energetski oskrbi.” Papič je omenil, da fotovoltaika, ”kjer imamo na primer 15. avgusta velik presežek energije,” le ena od tehnologij. Izpostavil je možnosti, ki jih ponujajo vodik, metan, metanol in sintetični plini.

Dr. Ivan Šmon iz GIZ DEE in Elektro Gorenjska je omenil tri ključne izzive za distribucijske operaterje: ”Obseg obnovljivih virov energije se drastično povečuje. Pred desetimi leti smo mislili, da se bo to zgodilo postopoma, ne iz danes na jutri. Trendi so fascinantni. Med 24.000 vlogami za fotovoltaiko smo jih 15 odstotkov morali zavrniti, 45 odstotkov je že realiziranih projektov, 40 odstotkov pa prihaja od ljudi, ki špekulirajo. Nad fotovoltaiko sicer imamo kontrolo, kajti potrebna so soglasja, izziv pa so recimo toplotne črpalke, nad katerimi nimamo nadzora, koliko jih je.” Šmon je omenil tudi možnost omejevanja oskrbe z električno energijo: ”To se lahko zgodi. Spremljamo recimo Francijo in Nemčijo. Slika se zaostruje. Če bomo zaradi plina šli na elektriko, države pa se bodo zaprle, lahko pride do resnih izzivov – tudi do potencialnih redukcij z oskrbo.”

Da smo danes v energetiki priča številnim paradoksom, je prepričan direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc, ki je energijo opisal kot dobrino, za katero se moramo zelo potruditi, da bo delovala: ”Poleg delovanja obstoječih sistemov moramo negovati razvojno komponento. Če ne bo dinamične kapice, če se ne bo prilagajala svetovnih razmeram, bo plin ‘ušel’ iz tega okolja in se bo pojavila velika potreba po tem energentu. Nam bo pa dala ta kriza zagon na področjih, ki so bila na obrobju. Recimo ukvarjamo se s prenosom, ne pa s proizvodnjo vodika. Na tem delu se mora zgoditi preboj.”

Govorec na omizju je bil tudi mag. Jože Bajuk, član uprave Petrola: ”Zadnje leto in pol nismo slišali dobre novice. Nenehno iščemo rezerve in rešitve. Na primer, prenovili smo logistični sistem za prevoz naftnih derivatov, delamo tudi na digitalizaciji. Razmišljamo kako bi hitreje in na boljši način prepeljal več količin.”

Dr. Igor Koprivnikar, predsednik uprave GEN-I, je pojasnil, kako jim z inovativnimi pristopi in podjetniško kulturo uspeva rast razvoj podjetja in novih storitev. V času krize je to še posebej vidno z ustvarjanjem dodane vrednosti na mednarodnih trgih, s čimer so tudi uspeli zagotoviti elektriko in zemeljski plina za nove odjemalce, ki so jih drugi dobavitelji pustili na cedilu. GEN-I je kriznim razmeram navkljub in prihodu več kot 70.000 novih odjemalcev, od začetka krize, uspel v letošnjem letu poslovati dobro.

Katera je najboljša inovacija leta 2022?
Na dogodku je bilo predstavljeno tudi 12. inovativnih primerov, ki so večinoma plod slovenskega znanja. Udeleženci so z glasovanjem za ”najboljšo inovacijo 2022” izbrali projekt SIGMA WEC, ki izkorišča energijo morskih valov. David Volk iz podjetja Sigma energija je v svoji predstavitvi dejal, da razvijajo tehnologijo za pretvorbo energije morskih valov v električno energijo. Od ustanovitve podjetja so večinoma vlagali v razvoj programske opreme in komponent. Trenutno v Črni gori testirajo napravo polne velikosti za Sredozemsko morje.

Drugo mesto je pripadlo Tadeju Šinkovcu iz Elektra Ljubljana, ki je predstavil projekt Nadzor transformatorskih postaj za potrebe obvladovanja elektroenergetske infrastrukture, tretje pa Tadeju Demšarju iz Petrola za njihov sistem sončne elektrarne, baterijskega hranilnika in e-polnilnic.

Vabljeni tudi na naše druge vodilne dogodke s področja energetike, o katerih lahko preberete več tukaj. Vabimo vas, da se prijavite na Novice, ki vas bodo seznanjale z novostmi vseh naših dogodkov v 2022 in 2023, kot boste tudi zato deležni ekskluzivnega dostopa in vpogleda v posnete dele zanimivih vsebin vodilnih dogodkov zelene energetske transformacije, ki jih pripravljamo za vas. Prijavite se tukaj. 

Prijava na novice




*Polja, označena z zvezdico, so obvezna