Nova energetska zakonodaja za 2027: največji izziv ne bodo nova pravila, ampak izvedba

Energetika še nikoli ni dobivala toliko novih pravil, kot jih dobiva danes.

Nova evropska regulativa, spremembe trga električne energije, pospešena elektrifikacija, baterijski hranilniki, digitalizacija in umetna inteligenca. Seznam sprememb je dolg, tempo pa vse hitrejši.

Toda največje vprašanje ni več, kaj piše v zakonodaji.

Največje vprašanje je, ali bodo energetski projekti sploh lahko sledili hitrosti, s katero nastajajo nova pravila.

Med sprejetim zakonom in delujočo elektrarno, hranilnikom energije ali novim priključkom na omrežje pogosto stojijo leta postopkov, usklajevanj, dovoljenj, pravnih sporov in regulatornih zahtev.

Prav zato se danes vse pogosteje odpira vprašanje:

Ali lahko izvedba energetskih projektov sledi hitrosti energetskega prehoda?

Nova pravila sama po sebi še ne pomenijo hitrejšega razvoja.

O tem, ali bo energetski prehod uspešen, bodo v veliki meri odločali izvedba, pravna predvidljivost, učinkoviti postopki in sposobnost vseh deležnikov, da nove zahteve prenesejo v konkretne investicije.

Prav ta vprašanja bodo v ospredju letošnjega Vrha energetikov in pravnikov Energetika in pravo ’26.

Elektroenergetski sistem se hitro spreminja.

Več je razpršenih virov, hranilnikov, aktivnih odjemalcev in elektrifikacije. Hkrati postajajo pomembnejši digitalizacija, prožnost sistema in vprašanje, kako omejiti stroške, ki jih takšne spremembe prinašajo.

Zato se spreminjajo tudi pravila trga. Ali še več, nova pravila ustvarjajo nove poslovne modele in nove priložnosti.

Na Energetiki in pravu ’26 bo mag. Urban Prelog z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko predstavil nova evropska pravila trga električne energije, povezana z nižjimi sistemskimi stroški, elektrifikacijo in digitalizacijo.

Toda nova pravila odpirajo tudi zelo konkretna vprašanja.

Eno najpomembnejših so baterijski hranilniki.

Število projektov baterijskih hranilnikov hitro raste, z njim pa tudi pravna in regulatorna vprašanja njihovega priključevanja na omrežje.

Kakšen je njihov pravni položaj?

Kakšne pravice ima investitor?

Kakšna je vloga operaterja omrežja?

In kaj se zgodi, ko investicijski načrti prehitijo zmogljivosti omrežja?

To niso več vprašanja prihodnosti.

Postajajo del vsakodnevnih investicijskih odločitev.

Na letošnjem Vrhu bo pravna vprašanja priključevanja baterijskih hranilnikov odprl prof. dr. Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Zakaj se energetski projekti še vedno ustavljajo pri umeščanju v prostor?

Energetski prehod zahteva nove proizvodne objekte, omrežja in drugo infrastrukturo.

Toda sprejetje ambicioznih energetskih ciljev še ne pomeni, da je projekt mogoče tudi hitro zgraditi.

Prav pri umeščanju v prostor se pogosto pokaže razlika med strateškimi načrti in dejansko izvedbo.

Tu se srečajo interesi investitorjev, države, lokalnih skupnosti, lastnikov zemljišč in različnih nosilcev urejanja prostora.

Če postopki niso učinkoviti, lahko med idejo in začetkom gradnje minejo leta.

Na Energetiki in pravu ’26 bo mag. Andrej Rajh iz HSE Invest odprl prav to vprašanje:

Kako lahko upravni in sodni postopki bolje sledijo potrebam energetskih investicij?

Z umeščanjem projektov je neposredno povezano tudi vprašanje pravice graditi.

Tu se srečujeta dva legitimna interesa: potreba po razvoju infrastrukture in varstvo zasebne lastnine.

Novejša sodna praksa zato vse bolj posega v vprašanje, kako uravnotežiti javno korist in pravice lastnikov.

Pomembno ni več samo formalno dokazilo, da investitor pravico graditi ima.

Vedno pomembnejše postaja tudi vprašanje, kako poseg vpliva na pravni položaj posameznika in kakšno pravno varstvo mu je zagotovljeno.

O aktualni sodni praksi in razvojnih trendih bo na Vrhu govorila mag. Tina Galič, vodja pravne pisarne družbe Plinovodi.

Energetski prehod ne spreminja samo infrastrukture.

Spreminja tudi način, kako dokazujemo izvor energije in kako informacije o energiji krožijo po trgu.

Potrdila o izvoru postajajo pomemben element transparentnosti energetskega sistema.

Z razvojem trga se razvijata tudi njihov register in institucionalni okvir.

Nina Planinšek iz Borzena bo predstavila delovanje registra potrdil o izvoru, vlogo Borzena ter pomen teh sprememb za proizvajalce, dobavitelje in druge udeležence trga.

Še pred nekaj leti je bila uporaba umetne inteligence v pravu predvsem tema strokovnih razprav.

Danes ni več tako.

Umetna inteligenca pomaga pri analizi dokumentov, iskanju informacij, primerjavi zahtev in podpori strokovnemu odločanju.

Toda vprašanje ni več samo, kaj umetna inteligenca zmore.

Vprašanje postaja, kdo bo v prihodnje sprejemal ključne odločitve.

Človek ali algoritem?

In predvsem: kdo bo za te odločitve odgovarjal?

Kakovost informacij, preverljivost rezultatov, transparentnost delovanja sistemov in odgovornost za poslovne posledice postajajo ključna vprašanja tudi v energetiki.

Na Energetiki in pravu ’26 bo izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič z Univerze Alma Mater Europaea predstavil priložnosti in pasti umetne inteligence v energetskem pravu.

Tema se bo nadaljevala v interaktivni razpravi z Aljažem Jadkom iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa.

Prav tu je morda najpomembnejši del zgodbe.

Zakonodajo lahko analiziramo člen po členu.

Resnični preizkus pa pride šele takrat, ko jo je treba uporabiti pri projektu, investiciji ali poslovni odločitvi.

Zato bodo del letošnjega programa tudi konkretni primeri iz energetske prakse, ki jih bosta predstavila Domen Turšič, LL.M., iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa in Aleš Jurak iz Resalte.

V praksi se najhitreje pokaže, kje so nova pravila jasna in uporabna ter kje odpirajo nova vprašanja.

Verjetno ne samo to, koliko novih pravil bomo sprejeli.

Pomembneje bo, kako dobro jih bomo znali razumeti, povezati med seboj in prenesti v izvedbo.

Kako hitro bo mogoče projekt umestiti v prostor?

Kako predvidljivi bodo postopki?

Kako bo urejeno priključevanje novih tehnologij?

Kako bo sodna praksa razlagala nova pravila?

In kako bomo nova orodja, kot je umetna inteligenca, uporabljali pri vse kompleksnejšem pravnem in poslovnem odločanju?

To niso več vprašanja zgolj za pravne službe in odvetnike.

To so vprašanja, ki vplivajo na investitorje, energetike, projektante, regulatorje in vodstva podjetij.

Leto 2027 bo prineslo nova pravila.

Toda uspešni ne bodo nujno tisti, ki bodo zakonodajo prvi prebrali.

Uspešni bodo tisti, ki jo bodo znali pretvoriti v izvedljive projekte, pravočasne investicije in konkurenčne prednosti.

Prav zato bo 17. Vrh energetikov in pravnikov Energetika in pravo ’26, ki bo 21. oktobra 2026 v Ljubljani, odprl vprašanja, s katerimi se bodo podjetja, investitorji in regulatorji soočali že naslednji dan po sprejetju novih pravil.