Več kot 70 udeleženk in udeležencev se je na jubilejnem 5. Vrhu Ženske v energetiki 2026 zbralo z namenom poiskati odgovore na eno ključnih vprašanj našega časa:

Čeprav danes o energetiki najpogosteje govorimo skozi umetno inteligenco, digitalizacijo, nova omrežja, baterijske hranilnike, jedrsko energijo in velike investicije, je letošnje srečanje pokazalo nekaj pomembnega.

Kot je v uvodu poudarila organizatorka dogodka Mojca Černelč, direktorica Prosperie, organizacij prihodnosti ne bo omejevala tehnologija. Omejevala jih bo sposobnost razvijanja ljudi, sodelovanja, ustvarjanja zaupanja in hitrejšega prilagajanja spremembam.

Prav zato letošnji Vrh Ženske v energetiki ni govoril zgolj o energetiki.

Govoril je o ljudeh, ki jo bodo soustvarjali.

Dogodek je odprl Maks Helbl, predsednik uprave GEN-I, ki je poudaril, da prihodnosti energetike ne bodo oblikovale samo tehnologije, infrastruktura in kapital, temveč predvsem ljudje z različnimi pogledi, znanji in izkušnjami.

Po njegovih besedah raznolikost ni več vprašanje vključevanja, temveč vprašanje kakovosti odločitev.

»Največja vrednost raznolikosti ni v tem, da se vedno strinjamo, ampak da znamo odpirati prava vprašanja, izzivati ustaljene vzorce in skupaj sprejemati boljše odločitve.«

Njegovo sporočilo je postalo rdeča nit celotnega dne.

Pomemben ton dnevu je dala tudi dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki je predstavila ključne energetske in razvojne izzive Evrope ter Slovenije v procesu dekarbonizacije.

Njeno sporočilo ženskamje bilo preprosto, a močno:

Priložnosti ne pridejo vedno same od sebe. Včasih jih moramo vzeti. Dvigniti roko.

To sporočilo dobiva še dodatno težo ob dejstvu, da bo Evropi za uspešen zeleni prehod v prihodnjih letih primanjkovalo približno 200.000 žensk, medtem ko je približno vsaka tretja ženska v energetiki še vedno pogosto edina ženska na sestanku, v projektni skupini ali v prostoru, kjer se sprejemajo pomembne odločitve.

Prav to misel je kasneje nadaljevala Saša Einsiedler, mentorica za krepitev zavedanja lastne vrednosti, ki je z nastopom Samozavestno dvignem roko odprla eno najbolj aktualnih tem sodobnega voditeljstva.

Njeno sporočilo je bilo jasno:

Znanja ženskam pogosto ne manjka. Pogosto pa manjka odločitev, da stopijo korak naprej, se izpostavijo in zaupajo svoji vrednosti.

Samozavest ni prirojena lastnost.

V času, ko energetika potrebuje vedno več talentov, postaja tudi samozavest ena ključnih kompetenc prihodnosti. Za ženske in moške.

O tehnoloških prebojih in prihodnjih energetskih rešitvah je spregovorila dr. Anamarija Borštnik Bračić, direktorica divizije za energetiko v podjetju GP Sistemi, nato pa je osrednje omizje združilo mag. Nado Drobne Popovič (GEN energija), Tatjano Vogrinec Burgar (Elektro Maribor), dr. Vlasto Krmelj (ENERGAP in Občina Selnica ob Dravi) ter Tomaža Orešiča (Resalta).

Razprava je pokazala, da energetski prehod danes ni več predvsem vprašanje tehnologije, temveč vprašanje odločanja, investicij, odpornosti in konkurenčnosti.

Posebej odmevna je bila razprava o energetskih skupnostih. Medtem ko jih v Avstriji in nekaterih drugih evropskih državah deluje že več kot tisoč, Slovenija na tem področju še vedno zaostaja predvsem pri izvedbi. Sogovorniki so se strinjali, da energetske skupnosti niso več eksperiment, temveč eden ključnih gradnikov prihodnjega energetskega sistema.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi projektu JEK2. Po mnenju sodelujočih jedrska energija v novih geopolitičnih razmerah doživlja renesanso. Za uspešno izvedbo projekta pa bo Slovenija potrebovala širok družbeni konsenz, ustrezne modele financiranja ter več sprejemljivosti in poguma pri umeščanju strateške infrastrukture v prostor.

Skupna ugotovitev omizja je bila jasna:

Zmagovalci energetske prihodnosti ne bodo nujno največji, temveč tisti, ki bodo znali najhitreje povezovati infrastrukturo, kapital, ljudi in nove poslovne modele.

Pomemben pogled na prihodnost lokalne energetike sta v nadaljevanju dodali tudi dr. Vlasta Krmelj in Petra Šeme, vodja Službe za energetsko upravljanje Mestne občine Ljubljana, ki sta pokazali, da energetska transformacija vse bolj postaja razvojna strategija občin, mest in lokalnih skupnosti.

Pomemben pogled iz gospodarstva je predstavila Urška Sušnik, MBA, Enertron.

Na primeru največjega slovenskega PPA projekta je pokazala, kako industrija vse bolj prevzema aktivno vlogo v energetskem sistemu. Industrija ne želi biti več zgolj odjemalec energije, temveč postaja njen proizvajalec, investitor in soustvarjalec energetske prihodnosti.

Posebej zanimiv je bil tudi njen pogled na dolgoletne poslovne izkušnje na Kitajskem. Izpostavila je, da tam pri napredovanju in prevzemanju odgovornosti praviloma prevladuje meritokracija – odločajo predvsem znanje, sposobnosti in rezultati, ne pa spol posameznika.

Drugi del dogodka je bil posvečen vprašanju, ki bo v prihodnjih letih odločilno zaznamovalo razvoj panoge: digitalizaciji, podatkom in umetni inteligenci.

Mag. Gorazd Ažman, svetovalec za digitalno transformacijo in razvoj voditeljstva v energetiki, je opozoril, da se energetika iz sveta kilovatnih ur vse hitreje seli v svet podatkovnih tokov.

Prihodnosti ne bodo definirali algoritmi sami po sebi, temveč ljudje, ki jih bodo znali odgovorno uporabljati, kritično presojati in predvsem pretvarjati v boljše odločitve.

Ena najbolj pričakovanih govork dogodka je bila tudi dr. Kaja Jaklin, vodja ekipe podatkovnih inženirjev v GEN-I in finalistka izbora Inženirka leta 2025, ki je pokazala, kako podatkovni inženiring in umetna inteligenca že danes spreminjata odločanje v energetiki.

Njeno ključno sporočilo:

Podatki niso več stranski produkt energetike. Postajajo njena kritična infrastruktura.

Poudarila je, da je umetna inteligenca dobra le toliko, kolikor so kakovostni podatki, na katerih temelji. Brez zanesljivih podatkov ni mogoče graditi stabilnega energetskega sistema, še manj uspešnega zelenega prehoda.

Vprašanja digitalizacije in prihodnjih poslovnih modelov je nato odprl še zaključni ekspertni dialog, na katerem so sodelovali mag. Gorazd Ažman, dr. Anamarija Borštnik Bračić (GP Sistemi) in Urška Kalan, MBA (Borzen). Zanimiv vpogled je ponudila Urška Kalan, ki je predstavila digitalno preobrazbo Borzena. Organizacija se je znašla pred nalogo, za katero bi po klasičnem modelu potrebovala skoraj desetkrat več ljudi, kot jih je imela na voljo. Z digitalizacijo ključnih procesov jim je uspelo v zgolj šestih mesecih vzpostaviti nov način dela in uspešno izdati več kot 30.000 odločb.

Skupna ugotovitev omizja je bila, da digitalna transformacija ni predvsem tehnološki projekt.

Je projekt ljudi. Projekt kulture. Projekt novih znanj. Projekt pripravljenosti na hitrejše spremembe.

Najbolj uspešne pri tem bodo organizacije, kjer bodo na spremembe pripravljeni vsi – vodstvo in ekipe. Energetika prihodnosti ne bo potrebovala samo inženirjev. Potrebovala bo tudi podatkovne strokovnjake, družboslovce, ekonomiste, komunikatorje, pravnike in številne druge profile.

Tudi v dobi umetne inteligence bo človek ostal tisti, ki bo moral sprejemati ključne odločitve, prevzemati odgovornost za posledice in kritično presojati rezultate algoritmov.

Skupno sporočilo letošnjega vrha:

Če je letošnji Vrh Ženske v energetiki prinesel eno skupno sporočilo, potem je to naslednje:

Prihodnosti energetike ne bodo oblikovale organizacije z največ tehnologije, največ kapitala ali največ podatki. Oblikovale jo bodo organizacije, ki bodo znale najbolje povezati ljudi, znanje, različne perspektive in sposobnost hitrejšega prilagajanja spremembam.

Zmagovale bodo zato, ker bodo znale najhitreje učiti, povezovati različne perspekitve in razvijati ljudi.

Prav zato energetika prihodnosti ne potrebuje samo novih tehnologij.

Potrebuje ljudi, ki si upajo razmišljati drugače, prevzemati odgovornost, odpirati nova vprašanja in soustvarjati prihodnost.

Morda bistvo letošnjega srečanja najbolje povzamejo besede udeležencev.

»Bila sem že na nešteto konferencah, toda to je bila daleč najboljša do sedaj.«

»Na dogodku sem bila prvič in sem navdušena. Drugo leto zagotovo pridem ponovno.«

»To ni dogodek o ženskah. To je dogodek o sodobnem voditeljstvu v brezogljični, kompleksni energetiki. Koristil bi vsakomur, ne glede na spol.«

Kot je ob zaključku poudarila organizatorka dogodka Mojca Černelč iz Prosperie:

»Prihodnosti ne napovedujemo. Prihodnost soustvarjamo skupaj.«