Brdo pri Kranju, 25. marec 2026 – Uspešno smo zaključili 16. vrh Energetika in okolje (EO26), ki je ponovno potrdil svoj status osrednjega strokovnega dogodka na področju pospeševanja obnovljivih virov energije v Sloveniji. Na enem mestu smo zbrali ključne energetike, vrhunske strokovnjake, investitorje in predstavnike industrije, da bi odkrito spregovorili o tem, kako pospešiti zeleni prehod in uresničiti ambiciozne cilje. 

Letošnji dogodek je minil v znamenju jasnega sporočila: čas za razprave o tem, ali potrebujemo obnovljive vire energije (OVE) in hranilnike, je minil. Zdaj je ključno vprašanje kako in kje jih bomo čim hitreje umestili v prostor ter kako bomo z njimi pametno upravljali.

Velik del razprav je bil posvečen baterijskim hranilnikom električne energije (BHEE), ki prehajajo iz tehnološke novosti v absolutno nujno infrastrukturo.

Vladimir Milošević (Huawei) je v uvodnem predavanju orisal globalne trende in izzive elektroenergetskega sistema, ki se sooča z razpršenimi viri. Poudaril je, da moramo kupovati tehnologije in znanje, ne pa zgolj goriv, ter opozoril na nujnost kakovostnih baterijskih postrojev: “Treba je zgraditi prave baterije, treba je narediti pravi postroj. Največ težav je, ko nekdo sestavlja neko rešitev in skombinira pet različnih dobaviteljev.“

Jan Bohinec (GEN-I) je predstavil izjemno rast trga baterij in opozoril na učinke kanibalizacije pri sončnih elektrarnah. Njegovo predavanje je jasno pokazalo, da je za donosnost baterij ključno napredno upravljanje: “Upravljanje baterij v Evropi je relativno kompleksno. Ni enostavno. Trdim tudi, da se baterije ne da upravljati brez algoritemskega trgovanja. To je ključno pri tem, da se baterije hitro, učinkovito odzivajo na vse razmere na trgu.”

Gašper Rugelj (GEN-I) je to misel nadgradil s praktičnim prikazom multimarket pristopa k upravljanju velikih baterijskih hranilnikov. Pojasnil je, kako kombinacija sistemskih storitev in veleprodajnih trgov optimizira cikle baterije in podaljšuje njeno življenjsko dobo.

Nejc Jamšek (HSE) je predstavil ambiciozne načrte skupine HSE, ki do leta 2029 načrtuje integracijo več kot 500 MW baterijskih kapacitet v svoj proizvodni portfelj. Baterije so po njegovem mnenju trenutno najboljša tehnično-ekonomska rešitev za obvladovanje volatilnosti OVE in hidroloških tveganj.

Kljub dostopnosti tehnologije in kapitala ostaja največje ozko grlo umeščanje objektov v prostor.

Simon Čižmek (HSE) je na primeru prve plavajoče sončne elektrarne Družmirje pokazal, da je poleg tehnične izvedljivosti ključna predvsem družbena sprejemljivost. Opozoril je na dolgotrajne postopke: “Največji izziv je družbena sprejemljivost. Komunikacija v energetskih okoljih mora biti zelo previdna in spoštljiva. Z lokalno skupnostjo smo iskali skupne koristi in te zaveze uspeli zapisati tudi v prostorski načrt.“

Na okrogli mizi o dekarbonizaciji in investicijah je mag. Jure Šimic (HSE Invest) opozoril na nesorazmerje med časom gradnje in časom umeščanja: “Ta del [umeščanje v prostor] je lahko pogosto trikrat, štirikrat daljši kot sama gradnja. To je glavni element, na katerega je treba opozarjati investitorje.“

Na zakonodajnem področju je dr. Tomislav Tkalec (MOPE) predstavil novosti zakona ZSROVE-1, ki prinaša nove podporne sheme (CfD mehanizem) in posodobitve pri prostorskem načrtovanju. Poudaril je, da energetika ni le tehnični sistem: “Energetika je absolutno sociotehničen sistem. Vse ostalo je izredno pomembno – kakšna je naša ureditev družbe, kultura, kako delujejo finančne institucije. Vse to vpliva na to, ali so spremembe možne.“

Zaključna okrogla miza je izpostavila nujnost digitalizacije in pametnega upravljanja distribucijskega omrežja.

Mag. Uroš Salobir (ELES) je izpostavil potrebo po večjih, konceptualnih investicijah in hibridnih sistemih: “Naslednji val bo moral iti v neke večje investicije, torej bolj konceptirane investicije. Hibridni postroji so tisti pravi – investicija in v sonce in v baterijo, da se poveča možnost boljše eksploatacije.“

Miha Pečovnik (HSE) se je strinjal in dodal, da je ključno izkoriščanje obstoječe infrastrukture: “Želimo izkoristiti vse, kar nam prostor ponuja – obstoječo infrastrukturo, degradirane površine. Bližina stikališča je danes pri projektih najbolj pomembna.“

Dr. Anamarija B. Bračić (GP sistemi) je opozorila na potrebo po “pameti” v omrežju: “Investicije v tem trenutku mogoče ne bodo toliko v železo, ampak so zdaj potrebne investicije v pamet. Če hočemo pametno upravljati omrežje, bo moralo biti bistveno bolj pogosto vzorčenje in posredovanje informacij.“

Tatjana Vogrinec Burgar (Elektro Maribor / GIZ DEE) je poudarila aktivno vlogo distribucije: “Distribucijska podjetja ne morejo biti pasivni igralec, ampak aktivni. Ni več časa za salonske razprave, ampak operativne rešitve. Moramo živeti z omrežjem in skupaj z vsemi iskati rešitve.“

Danijel Vuk (Termo Shop) pa je na primeru lastnega podjetja dokazal, da lahko podjetja z lastnim energetskim ekosistemom postanejo neodvisna od tržnih nihanj: “Največji strošek ni več delo, ampak energija. Z našim sistemom si sami določamo ceno električne energije in nismo več odvisni od nepredvidljivosti trga.“ Svoj pogled na izzive in rešitve za podjetja je v razpravi dodal tudi Žiga Pižorn (Petrol), ki je poudaril pomen celovitega upravljanja z energijo in integriranih sistemov.

Prav tako ne smemo pozabiti na porabnike. Mag. Jure Vetršek (IRI UL) je opozoril, da je energetski prehod v resnici problem povpraševanja in da mora biti “energetska učinkovitost na prvem mestu”. Poudaril je: “Če ne zmanjšamo rabe energije, prehod ne bo mogoč. Začeti moramo uporabljati energijo takrat, ko je na voljo.“

Zahvaljujemo se vsem govorcem in udeležencem za izjemno konstruktivne razprave. Prosperia ostaja zavezana k ustvarjanju prostora, kjer se srečata stroka in praksa ter kjer se sklepajo partnerstva za trajnostno prihodnost. Nadaljujemo že 23. aprila na edinem tovrstnem energetsko-investicijskem vrhu v Sloveniji.

Spodaj si lahk ogledate galerijo fotografij.