V enem intenzivnem dnevu je naš vrh združil voditelje, energetske in digitalne strokovnjake, inovatorje ter vizionarje. Raziskovali smo, kako umetna inteligenca in podatki, spajanje sektorjev, kibernetska odpornost ter platforme umetne inteligence že danes preoblikujejo evropski energetski sistem – in kaj to v praksi pomeni za organizacije. Kakovost dialoga in odprtost izmenjave sta udeležence pustili iskreno navdihnjene in polne energije.

Zagotavljanje varnega digitalnega energetskega prehoda: kibernetska varnost, politika in človeški dejavnik

Ker energetski sektor postaja vse bolj digitalen in medsebojno povezan, so tveganja na področju kibernetske varnosti večja kot kadarkoli prej. Uspešen kibernetski napad na kritično energetsko infrastrukturo bi lahko imel uničujoče posledice za milijone ljudi. Hkrati se oblikovalci politik po vsej Evropi soočajo z izzivom, kako pospešiti energetski prehod ter obenem zagotoviti, da so novi sistemi varni, učinkoviti in dostopni vsem.

Naraščajoča grožnja kibernetske varnosti

Z naraščajočo digitalizacijo energetskih sistemov se povečuje tudi njihova ranljivost. Dr. Andrej Bregar iz podjetja Informatika je predstavil projekt NGSOC (Next-Generation Security Operations Centre), celovito pobudo, financirano s sredstvi EU, katere cilj je krepitev kibernetske varnosti v energetskem sektorju. Projekt prikazuje, kako lahko zaznavanje groženj, podprto z umetno inteligenco, sprotna analiza anomalij in sodelovalna izmenjava obveščevalnih podatkov o kibernetskih grožnjah učinkovito zaščitijo vse bolj digitalizirano evropsko energetsko infrastrukturo.

Projekt NGSOC združuje napredna orodja, kot sta Behavioural Intrusion Prevention System (BIPS) z več kot 80-odstotno natančnostjo zaznavanja ter NG-SIEM za sprotno korelacijo dogodkov. Ta orodja omogočajo avtomatiziran odziv na incidente in kolektivne obrambne mehanizme proti sofisticiranim kibernetskim napadom na kritična energetska sredstva.

Gorazd Rolih iz družbe ELES je predstavil projekt ALiEnS-SOC, strateško pobudo za krepitev kibernetske varnosti v nacionalnem energetskem sektorju. Cilj projekta je vzpostavitev nacionalnega centra za varnostne operacije (SOC) za energetiko, ki bo temeljil na sistemu, podprtem z umetno inteligenco, za sprotno zaznavanje groženj, analizo in avtonomen odziv, ob hkratnem zagotavljanju skladnosti z evropsko zakonodajo, vključno z direktivo NIS2.

Vodstveni priročnik: štirje ključni koraki

Jožek Gruškovnjak iz družbe SAP je predstavil jasen in praktičen okvir za vodstva organizacij, ki želijo učinkovito izkoristiti umetno inteligenco. Poudaril je, da morajo organizacije za resnično izrabo potenciala AI obvladovati zlivanje informacijskih tehnologij (IT) in operativnih tehnologij (OT).

Njegov »vodstveni priročnik« za kratkoročno obdobje vključuje štiri ključne korake:

1. Izkoriščajte oblak – oblačne platforme zagotavljajo razširljivost in prilagodljivost, potrebni za uvajanje AI-rešitev v celotni organizaciji.
2. Uredite podatke – podatki so gorivo umetne inteligence. Brez kakovostnih, urejenih in zanesljivih podatkov modeli umetne inteligence ne delujejo. To je pogosto najzahtevnejši korak, vendar neizogiben.
3. Vgradite umetno inteligenco v poslovne procese – umetne inteligence ne dodajajte zgolj kot nadgradnjo obstoječih procesov, temveč procese na novo zasnujte okoli nje, da razkrijete njen polni potencial.
4. Vodite spremembo – uvajanje umetne inteligence zahteva jasno vodstveno podporo in pripravljenost za izzivanje obstoječih praks.

Tak strateški pristop umetno inteligenco premakne iz ravni modne besede v osrednji poslovni vzvod, ki organizacijam omogoča konkurenčnost v digitalni dobi.

Umetna inteligenca kot sodelavec, ne zgolj orodje

Filip Kowalski, prav tako iz družbe SAP, je predstavil, kako umetna inteligenca temeljito spreminja upravljanje življenjskega cikla sredstev. Pojasnil je, da SAP-ov pristop »AI-first«, ki temelji na sistemu medsebojno povezanih AI-agentov, omogoča avtomatizacijo in optimizacijo vsega – od načrtovanja vzdrževanja do razporejanja terenskih ekip.

Ključni uvid je, da umetne inteligence ne smemo obravnavati zgolj kot orodja, temveč kot sodelavca, ki deluje ob boku človeških strokovnjakov. Z obdelavo ogromnih količin nestrukturiranih podatkov in avtomatizacijo kompleksnih nalog umetna inteligenca nadgrajuje človeške zmogljivosti in odpira prostor za bolj strateško delo.

Gradnja zaupanja v umetno inteligenco: začni majhno, razmišljaj veliko

Okrogla miza »The Rise of AI in Energy: From Algorithms to Autonomous Systems«, ki jo je moderiral Gorazd Ažman (BPT) skupaj z Davorjem Aničićem (Velebit AI), dr. Štefanom Furlanom (Dodona Analytics) in Filipom Kowalskim (SAP), je ponudila ključne vpoglede v uspešno uvajanje umetne inteligence v energetskem sektorju.

Soglasje udeležencev je bilo jasno: zaupanje v umetno inteligenco je treba graditi postopno, z majhnimi, otipljivimi pilotnimi projekti. Koncept »minimalno zaželenega produkta« (minimum lovable product) – torej rešitve, ki v nekaj tednih prinese oprijemljivo vrednost naročniku – je bil izpostavljen kot učinkovita strategija za pridobivanje podpore in dokazovanje takojšnje koristi.

Razprava je umetno inteligenco uokvirila ne le kot orodje, temveč kot prihodnjega sodelavca. AI-agenti bodo delovali ob človeških strokovnjakih, nadgrajevali njihove zmogljivosti in sproščali človeški potencial za zahtevnejše, strateške naloge. Kot je poudaril eden od govorcev, umetna inteligenca ne bo zgolj optimizirala obstoječih procesov, temveč bo temeljno preoblikovala panoge, v katerih delujemo. Primer avtonomnih vozil je ponazoril to spremembo: logika umeščanja polnilnic za električna vozila se bo povsem premaknila – od udobja voznika k operativnim in ekonomskim potrebam avtonomnih flot ter samega omrežja.

Človeški dejavnik: zakaj tehnologija sama po sebi ni dovolj

Morda najpomembnejši uvid okrogle mize je bil ta: tehnologija sama po sebi ni dovolj. Človeško vedenje ostaja ključna spremenljivka pri rabi energije. Premagovanje neučinkovitih navad zahteva kombinacijo izobraževanja uporabnikov in pametnih krmilnih sistemov, ki preprečujejo potratno rabo energije, ne da bi pri tem zmanjševali bivalno udobje.

Prav tu se energetski prehod pogosto zatakne. Lahko zgradimo najpametnejše stavbe in najučinkovitejša omrežja, vendar se potencialni prihranki izgubijo, če ljudje ne razumejo njihove uporabe ali niso motivirani za spremembo vedenja. Učinkovite politike, jasna komunikacija in premišljeno zasnovani sistemi, ki uporabnika samodejno vodijo k pravilnim odločitvam, so zato nujni.

Sklep

Umetna inteligenca postaja osrednja operativna zmogljivost energetskega sektorja, vendar je njen uspeh enako odvisen od ljudi in procesov kot od algoritmov.

Razprave na Digital Energy Summit 2025 so jasno pokazale: organizacije, ki združujejo močno vodstveno podporo, kakovostne in zaupanja vredne podatke, varne digitalne temelje ter uporabniku prijazno zasnovo rešitev, so tiste, ki umetno inteligenco uspešno pretvarjajo v merljivo poslovno vrednost.

Kibernetska odpornost, regulativna usklajenost in človeško vedenje niso obrobne teme – so omogočevalci širjenja. Brez njih umetna inteligenca ostaja pilotni projekt. Z njimi pa postane sistemski pospeševalnik učinkovitosti, odpornosti in konkurenčnosti.

O EU Regional Digital Energy Summit

DES je stičišče evropskih voditeljev na področju digitalne energetike, kjer se bere smer prehoda še preden ta postane splošno uveljavljena – tam, kjer se strategija sreča s prakso.

Kakovost dialoga in odprtost izmenjave sta udeležence pustili iskreno navdihnjene. DES 25 je bil letos izveden v sodelovanju s partnerji Informatika, Orgrez, NITES, Cigre – Cired.

Pridružite se nam na naslednji izdaji EU Regional Digital Summit: 2.–3. december 2026 v Ljubljani. Postanite del razprav, ki oblikujejo prihodnost evropske digitalne energetike – in razmislite, da na oder pripeljete tudi svoj primer uporabe.