V enem intenzivnem dnevu je naš vrh združil voditelje, energetske in digitalne strokovnjake, inovatorje ter vizionarje. Raziskovali smo, kako umetna inteligenca in podatki, spajanje sektorjev, kibernetska odpornost ter platforme umetne inteligence že danes preoblikujejo evropski energetski sistem – in kaj to v praksi pomeni za organizacije. Kakovost dialoga in odprtost izmenjave sta udeležence pustili iskreno navdihnjene in polne energije.

Energetski prehod ni zgolj vprašanje dodajanja novih obnovljivih virov energije. Gre za temeljno ponovno razmišljanje o tem, kako v Evropi upravljamo, distribuiramo in uravnotežimo energijo. Na EU Regional Digital Energy Summit 2025 v Ljubljani so vodilni strokovnjaki delili ključne vpoglede v tehnologije in strategije, ki bodo zaznamovale omrežje prihodnosti. Prispevek obravnava paradigmski premik k aktivnemu upravljanju omrežij, nujno potrebo po fleksibilnosti ter preobrazbeno moč spajanja sektorjev.

Prehod od pasivnega k aktivnemu upravljanju omrežij

Desetletja so operaterji distribucijskih sistemov (DSO) omrežja upravljali pretežno pasivno – infrastrukturo so gradili tako, da je sledila rasti povpraševanja. Revolucija obnovljivih virov energije pa je pravila igre temeljito spremenila. Dr. Gregor Taljan iz Energienetze Steiermark je pojasnil, da morajo DSO-ji preiti na aktivno upravljanje omrežij, kjer fleksibilnost postane izvedljiva alternativa klasični širitvi omrežja.

Taljan je hkrati opozoril, da vsa fleksibilnost ni enakovredna. Da bi bila učinkovita, mora biti pravilno umeščena in dosledno zmanjševati obremenitev omrežja. Digitalne rešitve, kot so napovedovanje in platforme za upravljanje fleksibilnosti, so nujne, vendar je treba njihovo ekonomsko učinkovitost skrbno presojati v primerjavi s klasičnimi rešitvami. Ključ je v iskanju pravega ravnovesja med tehnologijo in pragmatičnim pristopom.

Nujna realnost fleksibilnosti

Nico Keyaerts iz ACER je izzivu fleksibilnosti dodal evropsko perspektivo. Kar je bilo nekoč teoretični koncept, je danes nujna realnost, ki jo poganja množična integracija obnovljivih virov energije. Problem se kaže na dva ključna načina: v obdobjih presežne ponudbe (ko sončna proizvodnja opoldne dosega vrh in cene zdrsnejo v negativno območje) ter v obdobjih pomanjkanja (ko povpraševanje naraste, proizvodnja pa je nizka, kar povzroči izjemno visoke cene).

Keyaerts je poudaril, da enotne rešitve ni. Potreben je celovit nabor ukrepov za zagotavljanje fleksibilnosti – vključno z odzivom na strani odjema, hranilniki energije, pametnimi merilnimi sistemi ter rešitvami brez dodatnih vodnikov (t. i. non-wire solutions), kot je dinamično ocenjevanje zmogljivosti vodov. Ključno vlogo ima tudi vključevanje odjemalcev prek dinamičnih cenovnih pogodb, podprtih z izobraževanjem in avtomatizacijo, da se potencial fleksibilnosti v Evropi v celoti sprosti.

Digitalni dvojček: temelj omrežja prihodnosti

Okrogla miza »Bridging Power and Digital: Utilities and Industry in the New Era«, ki jo je vodil dr. Uroš Kerin (EIMV) skupaj s Klemensom Reichom (Austrian Power Grid AG), Goranom Levačićem (HOPS) in Jodyjem Verboomenom (Siemens Energy), je digitalni dvojček jasno postavila kot neizogibni temelj sodobnega digitalnega omrežja. Digitalni dvojček omogoča celovito, sprotno preglednost stanja omrežja v vsakem trenutku.

Razprava je presegla zgolj opazovanje in izpostavila moč umetne inteligence, ki upošteva fizikalne zakonitosti (physics-informed AI). S kombiniranjem fizikalnih modelov in umetne inteligence je mogoče ustvariti zelo natančne »virtualne senzorje«, ki napovedujejo ključne parametre (na primer temperaturo vroče točke transformatorja) brez potrebe po dragi fizični opremi. To operaterjem omogoča varno obratovanje sredstev bližje njihovim dejanskim obratovalnim mejam.

Spajanje sektorjev: spregledani ključ razogljičenja

Eden najmočnejših uvidov vrha je prišel od dr. Mihe Bobiča iz Danfossa. Čeprav je Evropa v stavbnem sektorju dosegla 15-odstotno zmanjšanje emisij CO₂ (kar je manj od zastavljenega 22-odstotnega cilja), ostaja ključen izziv dejstvo, da je kar 75 % stavbnega fonda energetsko zelo neučinkovitih. Bobič je poudaril, da je spajanje sektorjev – povezovanje električnih, toplotnih in hladilnih sistemov – ključno za razogljičenje.

Njegov osrednji uvid je, da shranjevanje toplote in hladu predstavlja izjemen, a še neizkoriščen potencial za fleksibilnost in sistemsko inercijo, ki je v evropskem energetskem prehodu pogosto spregledan. S postavitvijo toplote v ospredje kot medija za shranjevanje ter z njeno integracijo z obnovljivo proizvodnjo prek toplotnih črpalk in inteligentnih krmiljenj lahko Evropa vzpostavi učinkovite, odporne sisteme, ki ustvarjajo vrednost za vse deležnike in hkrati omogočajo doseganje cilja razogljičenja do leta 2050.

Preobrazba ogrevalnega sektorja

Vojtěch Vavřička iz skupine Orgrez je prikazal, kako se ta vizija uresničuje v praksi. Predstavil je platformo, ki optimizira obratovanje toplarn z uporabo napovednih modelov cen električne energije ter inteligentnim upravljanjem toplotnih hranilnikov. Njihov inovativni poslovni model – temelječ na delitvi dobička namesto klasičnih storitvenih provizij – je zasnovan tako, da pospeši uvajanje rešitev na tradicionalno konservativnem trgu.

Martin Feder iz Schneider Electric je poudaril nujnost sodelovanja. Njegovo ključno sporočilo je bilo, da razogljičenje stavb ni mogoče brez razogljičenja omrežij, zato sta spajanje sektorjev in poglobljeno sodelovanje med ponudniki avtomatizacije stavb ter energetskimi podjetji edina pot naprej. Izpostavil je tudi, da je energetska sanacija obstoječega stavbnega fonda dolgoročno bistveno bolj ogljično učinkovita kot osredotočanje zgolj na novogradnje.

Pametnejše stavbe: vloga avtomatizacije in standardov

Poleg kibernetske varnosti energetski prehod zahteva tudi premislek o tem, kako stavbe porabljajo energijo. Gusts Kossovičs iz eu.bac (European Building Automation and Controls Association) je sisteme avtomatizacije in upravljanja stavb (BACS) opisal kot »možgane stavbe«. Podatki so zgovorni: BACS lahko zmanjšajo porabo energije do 46 %, z vračilno dobo naložbe približno treh let.

Čeprav EU te sisteme že predpisuje, je Kossovičs opozoril, da glavni izziv ostaja nacionalna implementacija in zagotavljanje skladnosti. Prihajajoči kazalnik pametne pripravljenosti (Smart Readiness Indicator – SRI) ima potencial postati ključen vzvod za tržno uveljavitev, saj bo zagotovil standardizirano oceno inteligentnosti stavb. Standardizacija in jasni kazalniki so bistveni za pospešitev prehoda.

Od političnih zavez k tržnim priložnostim

Okrogla miza »Integrating Heat, Power and Data: The Sector Coupling Advantage«, ki jo je moderiral dr. Miha Bobič (Danfoss) skupaj z Vojtěchom Vavřičko (ORGREZ TRADE), Gustsom Kossovičsom (eu.bac) in Martinom Federjem (Schneider Electric), je naslovila ključno vrzel: razkorak med ambicioznimi politikami Evropske unije in njihovo izvedbo na nacionalni ravni.

Soglasje udeležencev okrogle mize je bilo jasno: pripoved je treba preusmeriti od »bremena« regulativnih zahtev k »priložnosti«, ki jih prinašajo nižji stroški, boljše zdravje in večje udobje, ki jih omogočajo pametne in učinkovite stavbe. Takšno preoblikovanje narativa je ključno za pridobivanje javne podpore in pospešitev uvajanja rešitev.

Kot največje ozko grlo globokega razogljičenja in učinkovitega spajanja sektorjev je bila izpostavljena starajoča se omrežna infrastruktura. Čeprav lahko umetna inteligenca in pametna krmiljenja optimizirajo obstoječe sisteme, so obsežne naložbe v posodobitev fizičnega omrežja neizogibne.

Sklep

Omrežje prihodnosti bo fleksibilno, povezano in inteligentno. Temeljilo bo na spajanju sektorjev za integracijo električnih, toplotnih in hladilnih sistemov. Zanašalo se bo na digitalne dvojčke in umetno inteligenco za sprotno optimizacijo obratovanja. Zahtevalo bo celosten pristop – sočasne naložbe v strojno in programsko opremo, avtomatizacijo ter v ljudi in procese, ki sistem upravljajo. Prehod je že v teku – priložnosti pa so izjemne.

O EU Regional Digital Energy Summit

DES je stičišče evropskih voditeljev na področju digitalne energetike, kjer se bere smer prehoda še preden ta postane splošno uveljavljena – tam, kjer se strategija sreča s prakso.

Kakovost dialoga in odprtost izmenjave sta udeležence pustili iskreno navdihnjene. DES 25 je bil letos izveden v sodelovanju s partnerji Informatika, Orgrez, NITES, Cigre – Cired.

Pridružite se nam na naslednji izdaji EU Regional Digital Summit: 2.–3. december 2026 v Ljubljani. Postanite del razprav, ki oblikujejo prihodnost evropske digitalne energetike – in razmislite, da na oder pripeljete tudi svoj primer uporabe.