Energetika in okolje ’25: Ključne rešitve za zeleni prehod in energetsko odpornost
Ljubljana, 10. april 2025 – 15. izvedba dogodka Energetika in okolje ’25 je znova postregla s celostnim vpogledom v prihodnost slovenske energetike. Na enem mestu so se zbrali predstavniki ministrstev, podjetij in stroke, ki so predstavili ključne zakonodajne, tehnološke in strateške smernice za pospešeno uveljavljanje obnovljivih virov energije, večjo energetsko učinkovitost in trajnostni razvoj.
Zakonodajne novosti in mednarodni kontekst
Državni sekretar Uroš Vajgl (MOPE) je v uvodnem nagovoru poudaril pomen mednarodnega sodelovanja in zvestobe Pariškemu sporazumu. Poudaril je, da so pred Slovenijo ključna pogajanja o večletnem finančnem okviru ter potreba po povečanju Sklada za inovacije. Dr. Tomislav Tkalec (MOPE) je izpostavil konkretne zakonodajne spremembe, kot so krajši roki za izdajo dovoljenj, nova območja umeščanja naprav in prenovljena podpora s sistemom “pogodba za razliko”, s ciljem doseči 33 % delež OVE do leta 2030.
Digitalizacija industrije in upravljanje z energijo
Sebastijan Uršič (INEA) je izpostavil, kako lahko industrijska podjetja s pametnim povezovanjem sončnih elektrarn, baterij in sistemov upravljanja porabe bistveno znižajo stroške energije. Predstavil je prakse energetske arbitraže in optimizacije dogovorjene moči ter opozoril na pomen digitalne strategije.
Žiga Pižorn (Petrol) je poudaril, da je fleksibilnost ključ do nižjih stroškov – tako na strani porabe kot proizvodnje. Povezovanje baterij, napovedi porabe in dinamično upravljanje z viri je po njegovem mnenju prihodnost konkurenčne energetske strategije.
Sončna energija in zakonodajna stabilnost
Nina Hojnik (Združenje slovenske fotovoltaike) je ob upadu novih kapacitet izpostavila, da so investicije v sončne elektrarne še vedno donosne. Med ključnimi priložnostmi so vključevanje baterij, aktivni odjem, dolgoročne pogodbe in uvedba “sončnega standarda”. Opozorila je tudi na potrebo po stabilnem zakonodajnem okolju.
Umeščanje v prostor in pravna podpora
Jure Šimic (HSE Invest) je opozoril na dolgotrajne postopke umeščanja energetskih objektov, ki kljub zakonskim spremembam trajajo tudi več kot desetletje. Predlagal je uvedbo vladnega skrbnika, časovne omejitve ter večjo odgovornost vseh deležnikov.
Vesna Ložak Polanec (Ketler in partnerji) je med pravnimi rešitvami izpostavila zgodnje vključevanje javnosti, učinkovito e-vročanje in pravno zaščito investitorjev. Poudarila je tudi pomen sodne prakse za večjo predvidljivost.
Napredne jedrske tehnologije in izraba odpadkov
Gregor Srpčič (GEN energija) je predstavil razvoj malih modularnih reaktorjev (SMR), ki jih NEPN predvideva za obdobje do 2050. SMR tehnologija omogoča večjo varnost, modularno gradnjo in umeščanje v različna okolja. Kljub izzivom, kot so zakonodajni postopki in omejene izkušnje, ima Slovenija znanje za aktivno vlogo pri razvoju teh tehnologij.
Dr. Tatjana Zagorc (GZS) je izpostavila potencial organskih odpadkov kot vira energije. Bioplinarne v Sloveniji se soočajo s pomanjkanjem podpore, a ob ustreznih spodbudah bi lahko igrale pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju.
Naslednji dogodek: Energetika in finance ’25
Zaključek dogodka je pripadel direktorici Prosperie, Mojci Černelč Koprivnikar, ki je povabila na naslednji strokovni dogodek – Energetika in finance ’25. Ta bo potekal 28. maja v Kristalni palači (BTC) in se bo posvetil zelenim investicijam ter pripravi podjetij in vlagateljev na prihodnost zelene energetike.