Ženske za zeleno energijo ’25: Z inovacijami in vključevanjem v trajnostno prihodnost energetike
Včeraj, 6. marca, je v Kristalni palači v Ljubljani potekalo že četrto srečanje Ženske za zeleno energijo ‘25, ki je združilo vrhunske strokovnjakinje in strokovnjake ter ključne akterje energetike, da naslovijo izzive in priložnosti zelenega prehoda. Ta edinstven dogodek je znova dokazal, da je vključevanje, inovativnost in napredno voditeljstvo ključ do uspešnega energetskega prehoda.
Minister za okolje, prostor in energijo, mag. Bojan Kumer, je v uvodnem nagovoru poudaril pomen žensk v energetiki, ki s svojim znanjem in vizijo pomembno prispevajo k inovacijam in razvoju trajnostnih rešitev. Izpostavil je, da so energetske teme vse bolj interdisciplinarne in kompleksne, zato so raznolike perspektive in vključujoče voditeljstvo ključni za uravnotežen razvoj sektorja.
Eden izmed osrednjih poudarkov dogodka je bila razprava o vlogi žensk v energetiki in trajnostnem voditeljstvu. Na okrogli mizi so svoje izkušnje in poglede delile Nada Drobne Popovič (GEN energija), Tatjana Vogrinec Burgar (Elektro Maribor) in Ana Stanič (E&A Law). Govorile so o kariernih poteh, izzivih in priložnostih v energetskem sektorju ter o tem, kako privabiti več žensk v panogo. Izpostavile so, da se voditeljstva učimo iz najzahtevnejših situacij in da je podpora domačega okolja bistvenega pomena pri soočanju z zahtevnimi poslovnimi odločitvami.
Pravna strokovnjakinja Aslı Başçoban je predstavila izjemen napredek Turčije na področju obnovljivih virov energije, kjer ti že presegajo 60 % proizvodnje električne energije. Kljub temu pa ostaja zastopanost žensk v tem hitro rastočem sektorju nizka, kar podjetja naslavljajo s programi mentorstva in politikami enakosti.
O vplivu bivalnega okolja na zdravje in energetsko učinkovitost sta spregovorila Ana Tisov in Jure Vetršek (Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani). Izpostavila sta, kako lahko dinamično prilagajanje temperatur zmanjša porabo energije za 21 % in izboljša počutje. Za trajnostno prihodnost se bo treba prilagoditi in stopiti iz cone udobja.
V ospredju dogodka so bile tudi energetske tehnologije prihodnosti. Dr. Anamarija Borštnik Bračič (GP sistemi d.o.o.) je poudarila, da so baterijski hranilniki in pametna omrežja ključ do stabilnega elektroenergetskega sistema. Taja Lakner in Leja Čehovin (Kolektor Sisteh) sta napovedali, da bo kapaciteta hranilnikov do leta 2030 narasla na 465 MW, kar bo omogočilo boljšo prilagodljivost omrežja in učinkovitejše upravljanje porabe.
Miha Trunkelj (IMP Promont, Nacionalno združenje za razvoj vodika Slovenije) je predstavil pomen vodika pri stabilizaciji omrežja ter izzive in priložnosti njegove integracije. Vodik ponuja prilagodljivost, a zahteva visoke investicije in premišljene strategije.
Poglobljena razprava je osvetlila tudi dileme glede investiranja v velike baterijske hranilnike. Mag. Samo Cefarin (Kolektor Sisteh), Miha Trunkelj (IMP Promont) in dr. Anamarija Borštnik Bračič (GP sistemi d.o.o.) so izpostavili ključne izzive, kot so odvisnost od uvoženih komponent, prostorske omejitve in tehnične zahteve za njihovo učinkovito umestitev v elektroenergetski sistem. Kljub tem izzivom pa je jasno, da se globalni razvoj – še posebej na Kitajskem – hitro premika naprej in da shranjevanje energije postaja vse bolj zanimivo tudi s tržnega vidika.
Dogodek smo zaključili s pogledom na prihodnost. Dijana Makivić Grilc (GEN-I) je analizirala vpliv obnovljivih virov na cene električne energije in poudarila pomen pametnega upravljanja.dr. Boris Cergol iz podjetja Comtrade System Integration je v zaključni predstavitvi na dejanskem primeru ponazoril česa vsega je dandanes sposobna umetna inteligenca tudi na področju energetike.
Hvala vsem govorkam in govorcem za izjemne prispevke! Ne zamudite naslednjega ključnega srečanja Energetika in okolje ’25, ki bo 10. aprila na Brdu pri Kranju, kjer bomo nadaljevali razpravo o baterijskih hranilnikih, vodiku in prihodnosti energetike!