Energetika in regulativa ’25: Izzivi, priložnosti in reforme, ki bodo krojile prihodnost!
Energetika v letu 2025 bo prelomna – nova regulativa, zahteve po večji prožnosti omrežja in vpliv elektrifikacije industrije bodo krojili prihodnost energetskega sektorja v Sloveniji in Evropi. Dogodek Energetika in regulativa ’25, je združil vodilne odločevalce, regulatorje in strokovnjake, ki so razpravljali o ključnih izzivih in priložnostih prihodnjega desetletja.
Kaj prinaša energetska regulativa v letu 2025?
Energetska zakonodaja: Pet novih zakonov za zeleni prehod
Državna sekretarka Tina Seršen z Ministrstva za okolje, prostor in energijo je predstavila reforme, ki bodo do poletja 2025 oblikovale energetsko politiko v Sloveniji. V pripravi je pet novih zakonov, ki bodo vključevali prilagoditve evropskih regulativ, podporne sheme za OVE ter ukrepe za pospešitev elektrifikacije industrije. Ključni poudarek bo na stabilnem regulatornem okolju, ki bo omogočil dolgoročne investicije in energetsko varnost.
Omrežnina: Višji stroški za porabnike, nižji za velike industrijske odjemalce?
Direktor ELES Aleksander Mervar je podrobneje predstavil ključne dejavnike, ki bodo vplivali na oblikovanje omrežnine v prihodnje. Poudaril je, da sedanja metodologija obračunavanja omrežnine ne prinaša dodatnih prihodkov operaterjem omrežja, temveč gre predvsem za prerazporeditev bremen in prilagoditev dinamike finančnih prilivov.
Izpostavil je, da so v preteklih letih omrežnine v drugih državah EU rasle bistveno hitreje kot v Sloveniji, kjer so jih zadrževali s prihodki iz avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti. Vendar pa prihodnost prinaša negotovost – če se napovedana rast porabe zaradi e-mobilnosti, toplotnih črpalk in večje elektrifikacije industrije ne bo uresničila, lahko to pomeni problematične naložbe v omrežje, ki se kasneje lahko izkažejo za nasedle investicije.
Ob tem je opozoril na možno upadanje prihodkov iz avkcij za čezmejne prenosne kapacitete, ki so doslej financirale številne projekte. Če ti prihodki upadejo, bo nujno potrebno povečanje omrežnine, kar bo vplivalo na končne uporabnike.
Poleg tega bo oblikovanje omrežnine v prihodnosti odvisno tudi od naraščajočih stroškov sistemskih storitev, inflacije in zapletov pri umeščanju novih investicij v prostor. Zeleni prehod ne bo poceni, je poudaril Mervar, zato bo ključno usklajevanje regulativnih sprememb s konkurenčnostjo trga in finančno vzdržnostjo naložb.
Okrogli mizi:
Regulativni izzivi omrežij prihodnosti in zelene energetike
Na prvi okrogli mizi so sodelovali Uroš Blažica (Elektro Primorska in GIZ DEE), Duška Godina (Agencija za energijo), Tina Seršen (MOPE), Marjan Eberlinc (Plinovodi) in Aleksander Mervar (ELES). Razprava je osvetlila vprašanja povezana z elektrifikacijo in razvojem omrežja. Blažica je izrazil dvome o dejanski izvedljivosti obsežne elektrifikacije, medtem ko je Godina poudarila, da je možna, vendar zahteva skrbno načrtovanje. Seršen je poudarila vlogo države pri podpori prehoda, Mervar pa je odprl ključno vprašanje: Ali smo pripravljeni plačati za zeleni prehod?
Prožnost elektroenergetskega sistema: Nova pravila, večje investicije. EU povečuje zahteve po prožnosti – ali je Slovenija pripravljena?
Jan Kostevc iz agencije ACER je predstavil evropski mehanizem za ocenjevanje potreb po prožnosti, ki bo ključen za prihodnje naložbe v distribucijska omrežja. Pričakujemo lahko podvojitev potreb po prožnosti do leta 2030, kar bo zahtevalo nove tržne modele in regulativne spodbude.
Tehnični in ekonomski izzivi prožnosti
Dr. Jurij Curk iz Elektra Ljubljana je poudaril, da bo prožnost osrednji element stabilnega elektroenergetskega sistema, vendar tržčna vrednost prožnosti še vedno ostaja nizka. Boljša povezljivost naprav, prilagodljive regulative in jasnejši poslovni modeli bodo nujni za povečanje vloge prožnih odjemalcev, kot so baterijski sistemi, električna vozila in toplotne črpalke.
Prilagoditve omrežnine in novi ukrepi
Mag. David Batič iz Agencije za energijo je predstavil učinke uvedbe nove metodologije obračunavanja omrežnine in prilagoditve, ki jih je Agencija že izvedla ali jih še načrtuje. Poudaril je, da so bile že v času priprave metodologije oblikovane ključne metrike za spremljanje učinkovitosti, pri čemer so se osredotočili na kakovost obdelave podatkov, aktivni odjem in razbremenitev omrežja. Prvi rezultati so pokazali pozitivne učinke na vseh ključnih segmentih, vendar so analize razkrile tudi določene pomanjkljivosti, ki jih Agencija postopoma odpravlja.
Z novim letom so že stopili v veljavo nekateri korektivni ukrepi, medtem ko so dodatne izboljšave še v pripravi. Med njimi je tudi posodobitev časovnega razlikovanja omrežnine, ki bo zmanjšala število časovnih blokov med delavniki s pet na štiri ter v prostih dnevih s treh na dva. Ta ukrep bo predmet javne razprave in naj bi začel veljati z začetkom nove zimske sezone, 1. januarja prihodnje leto. Poleg tega Agencija pripravlja tudi optimizacijo določanja obračunske moči, bodisi z izboljšanjem obstoječega koncepta dogovorjene moči bodisi s sistemom, ki bi upošteval dejansko doseženo moč v določenem obračunskem obdobju. Za končno implementacijo teh sprememb bodo potrebne dodatne poglobljene analize in posvetovanja z deležniki.
Interaktivna razprava: Učinkovitost omrežij in trg prožnosti
V interaktivni razpravi so sodelovali mag. Gregor Novak (Skupina SONCE), dr. Jurij Curk (Elektro Ljubljana in GIZ DEE) in Jan Kostevc (ACER). Kostevc je poudaril, da se bodo potrebe po investicijah v omrežje v prihodnjem desetletju podvojile, saj rast deleža obnovljivih virov povečuje stroške upravljanja omrežij. Opozoril je na potrebo po jasnejšem načrtovanju razvoja distribucijskih omrežij, ki naj bi v prihodnje vsebovala srednjeročne in dolgoročne ocene potreb po prožnosti. Dr. Jurij Curk je izpostavil, da je preteklo prožnost zagotavljala predvsem velika proizvodnja, z razpršenimi viri pa se povečujejo izzivi pri vključevanju manjših proizvajalcev. Gregor Novak je dodal, da bo ključna tudi vrednost prožnosti na trgu, saj trenutno številni proizvajalci večino energije porabijo za lastne potrebe.
Industrija in tržni izzivi: Kako ohraniti konkurenčnost?
Polona Batagelj in Luka Jazbec iz podjetja GEN-I sta opozorila na velike izzive, s katerimi se sooča evropska industrija: nestabilne cene, potreba po prožnosti in nova energetska politika EU. Ključni ukrepi bodo reforma trga električne energije, stabilizacija cen ter Zeleni industrijski dogovor, ki bo usklajeval dekarbonizacijo z gospodarsko konkurenčnostjo.
Ste pripravljeni na prihodnje energetske spremembe?
Energetski sektor se hitro spreminja, regulatorni okvirji pa bodo v prihodnjih letih močno vplivali na tržne pogoje in investicije. Vas zanima, kako bodo nove regulative vplivale na vaše poslovanje? Ostanite obveščeni o najnovejših trendih in spremembah – spremljajte naše vsebine!
Za več informacij in vpogled v prihodnje dogodke, ki jih organiziramo, spremljajte naše prihajajoče konference in posvete ter ostanite v koraku z najnovejšimi trendi v energetiki!
Za več informacij in vpogled v prihodnje dogodke, ki jih organiziramo, spremljajte naše prihajajoče konference in posvete ter ostanite v koraku z najnovejšimi trendi v energetiki!