9. Forum o novostih energetskega prava za 2019 – v koledarju si rezervirajte 28. november


Energetsko pravo vedno bolj kroji vaše nove poslovne priložnosti na področju energetike. Zato se 28. novembra udeležite edinega tovrstnega letnega posveta v Sloveniji za energetsko-pravne izzive in se pravočasno seznanite s priložnostmi energetskega prava za 2019. Ujemite zadnje prijave do torka, 27. novembra.

Na forumu se boste med drugim seznanili z novostmi evropske zakonodaje na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, kot tudi precedenčnimi primeri sodb v EU ter izzivi zemeljskega plina, ki jih bo naslovila mag. Ana Stanič iz E&A Law iz Londona, in aktualnimi novostmi aktivnega odjemalca, s katerimi nas bo seznanila Manca Konjar iz Gen-i. Pravni strokovnjak Andrej Seršen pa bo naslovil nekatere razvojne pravno-energetske teme, kot so izzivi umeščanja energetske infrastrukture in presoja učinkov predpisov. Z nami bo z napovedjo pravnih aktivnosti za 2019 tudi mag. Bojan Kumer, državni sekretar za področje energetike na Ministrstvu za infrastrukturo in Nina Pekolj iz Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, ki bo naslovila pametno naročanje.

Oglejte si program in tiskano vabilo. Ker se čas za vašo prijavo izteka, se prijavite zdaj.

Srečajte se in izmenjajte izkušnje s številnimi vodilnimi pravniki s področja energetike, energetskimi strokovnjaki, predstavniki ministrstva, odvetniki, in novimi deležniki energetike. Oglejte si utrinke lanskega foruma. Izkoristite posebne popuste za sodelavce, mikro podjetja, NVO, lokalne skupnosti, itd. Lahko si ogledate tudi izjave udeležencev in lanske fotoutrinke. Dobrodošli in nasvidenje kmalu na edinstvenem forumu v Sloveniji!

B64B0352.JPG B64B0351.JPG
B64B2760.JPG B64B2412.JPG

 

Treba je premagati strah pred novostmi in izrabiti priložnosti

REC prejel naslov za najboljšo inovacijo na področju energetike '18

Na Brdu pri Kranju je 10. oktobra potekalo že deseto vodilno srečanje o inovacijah v energetiki.

Da je treba premagati strah pred novostmi ter izrabiti številne priložnosti revolucionarnih sprememb na področju energetike in zelenih tehnologij, je bila skupna ugotovitev dr. Roberta Goloba iz GEN-I, dr. Igorja Papiča, rektorja ljubljanske univerze in dr. Iztoka Seljaka iz Hidrie.
Tako se na primer promet in energetika skozi e-mobilnost vedno bolj prepletata, kar vsem prinaša nove priložnosti. Znanja v Sloveniji je sicer veliko, žal pa se nam zatika pri njegovem prenosu v prakso. V Sloveniji in v Evropi smo prepočasni.

Dr. Lei iz največje energetske družbe na svetu, pa je izpostavil spremembe na Kitajskem, ki v smeri dekarbonizacije potekajo s svetlobno hitrostjo.

Podeljena priznanja za najbolj inovativne rešitve
Na srečanju je bilo predstavljenih dvanajstih primerov inovativnih rešitev. Udeleženci so največ glasov in prvo mesto podelilo Tinetu Andrijašiču iz podjetja REC za inovacijo Upravljalnik litijevega sistema v otočnih sončnih elektrarnah, drugo mesto Sandiju Kavaliču iz GEN-I za inovacijo Avtonomna polnilnica, ki deluje na osnovi blockchaina, in tretje mesto Tomažu Buhu iz Solvere Lynx za inovativne rešitve GemaLogic za fleksibilno upravljanje z energijo.

 

Spremembe na Kitajskem potekajo s svetlobno hitrostjo. Dr. Xianzhang Lei iz največjega energetskega podjetja na svetu iz Kitajske, ki zaposluje več kot 1,8 milijona ljudi, je poudaril, je kitajska vlada začrtala jasno pot v nizkoogljično prihodnost, pri čemer so z 330 GW instaliranih HE, 169 GW vetrnih elektrarn in 140 GW sončnih elektrarn že prvi na svetu, ambiciozne načrte pa imajo tudi v prihodnje. Sicer pa si je Kitajska v skladu s Pariškim sporazumom zastavila cilj pridobivanja 80 odstotkov energije iz obnovljivih virov do leta 2050 oziroma zamenjavo fosilnih goriv s čistejšo energijo ter zamenjavo klasičnih energentov z električno energijo, pri čemer se, podobno kot drugod, tudi sami srečujejo s številnimi izzivi. Število električnih vozil naj bi v naslednjih nekaj letih naraslo že na 5 milijonov. Kot je izpostavil, je ključ do rešitev predvsem digitalizacija procesov in tudi kombinacija obnovljivih virov z jedrsko energijo, ki naj bi bila poglavitni element zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskega sistema v prihodnje.

 

Za izdelavo baterij je na voljo dovolj različnih elementov. Dr. Miran Gaberšek iz Kemijskega inštituta je dejal, da je na voljo še cela vrsta drugih, manj redkih in cenejših elementov (cink, natrij, žveplo, magnezij), delovanje teh pa je bilo večinoma že uspešno preizkušeno v laboratorijskih razmerah. Za prehod tovrstnih tehnologij iz laboratorijskih okvirov in prototipov v industrijo so potrebna precejšnja sredstva, ki segajo v milijarde, kar je po njegovem tudi poglavitna ovira za njihov hitrejši preboj. V Sloveniji bi bilo smiselno čim prej oživiti pobudo o ustanovitvi nacionalnega baterijskega centra, ki bi se ukvarjal z razvojem hranilnikov prihodnosti.

Razkorak med povpraševanjem in proizvodnjo se povečuje
Na popoldanski okrogli mizi so udeleženci opozorili, da se poraba električne energije, kljub povečevanju energetske učinkovitosti, povečuje, s tem pa narašča tudi naša odvisnost. Da se primanjkljaj električne energije vse bolj kaže tudi v širši regiji je izpostavil Martin Novšak. Kot je dejal, se v GEN energiji zato resno ukvarjajo z izzivom, s katerimi viri lahko v prihodnje sploh pokrijemo potrebe, pri čemer se nadaljnja izraba jedrske energije kaže kot ena realnejših opcij. Mag. Andrej Ribič je izpostavil, da imamo znanja v energetskih vrstah dovolj in tudi uspešno gospodarstvo, ki je sposobno slediti novim izzivom, se pa precej zatika pri zagotavljanju predvidljivega poslovnega okolja. Pred distribucijo, ki je nosilec prehoda v nizkoogljično družbo, so velike investicije, sredstev zanje pa ni zagotovljenih. Proučiti bi morali več razvojnih scenarijev in zanje pripraviti tudi ustrezne možne rešitve, pa je bil mnenja mag. Uroš Salobir. Ob tem je izrazil bojazen, da se utegne sedanji dvig cen na grosističnih trgih, ki gre sicer v prid proizvajalcem, na drugi strani poznati na dodatnih pritiskih po znižanju omrežnine, to pa utegne negativno vplivati na nadaljnji razvoj omrežja. Oglejte si več o 10. Inovaciji in fotoutrinke.

 


Pretekla konferenca




Posnetek Blockchain 18 - vsebina

Posnetek utrinki Blockchain 18 



O blockchainu kot trenutno največjem izzivu v energetiki

V Ljubljani se je 28. 2. v Kristalni palači odvila prva konferenca o veriženju podatkovnih blokov v energetiki (blockchain).

Na prebojnem posvetovanju, ki ga je organiziralo podjetje Prosperia, d.o.o, je sodelovalo 15 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z veriženjem podatkovnih blokov (Blockchain). Dvorana se je že dopoldan napolnila skoraj do zadnjega kotička, kar kaže na izjemno zanimanje energetikov za to področje.

Po uvodnih besedah moderatorke Mojce Černelč Koprivnikar iz podjetja Prosperia je v dopoldanskem delu predaval dr. Peter Merc, Lemur Legal (blockchain vstopa v energetiko), zatem pa Gregor Sajovic, Netis (blockchain in nove tehnične rešitve). V nadaljevanju je dr. Matevž Pustišek s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani predstavil izzive integracije interneta stvari in tehnologije blockchain v energetiki, v dopoldanskem delu pa je brez dlake na jeziku izdajo krptožetonov oz. ICO opisal Igor Zgonc iz Silver Bullet Risk.

Blockchain bistveno spreminja poslovne modele
Blockchain je po mnenju strokovnjakov ena največjih tehnoloških inovacij v novejšem času. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov v energetiki bistveno spreminja poslovne modele, komunikacijo in ukinja posrednike. V prihodnje se bodo potrebe po blockchain rešitvah še stopnjevale, saj hiter tempo v tej smeri narekujejo še zlasti čedalje večji delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, pametna omrežja in internet stvari. Kot menijo strokovnjaki (Informatika d.d, FE-UL), pri blockchain ne gre samo za tehnologijo, ampak tudi za strategijo, kar pomeni, da se z izbiro tehnologije določi tudi družbene procese in poslovna pravila. Tovrstne tehnologije najbolje delujejo v okolju, kjer je v ozadju kultura transparentnosti in odgovornosti.

Slovenija bi svojo majhnost in fleksibilnost lahko bolje izkoristila
V razvoj novih tehnologij so že vstopile nekatere večje energetske družbe v Sloveniji.
Kot je povedal Marko Svetina iz družbe Cybergrid je podjetje vpeto v uporabo tehnologij veriženja podatkovnih blokov z dvema projektoma, ki sta financirana iz evropskega programa Obzorja 2020. Gre za projekt FutureFlow, katerega koordinator je družba ELES, in projekt Crossbow. Rok Vodnik iz Petrola je povedal, da družba sodeluje pri projektu Enerchain. Po njegovih besedah se v energetiki na splošno ukvarjamo s centralnim upravljanjem z energijo, tehnologija veriženje podatkov pa bo aktivnim odjemalcem omogočilo plačilo s kriptovalutami in razvoj novih poslovnih modelov.

Kot je poudaril ustanovitelj borze Bitstamp in Tokens.net Damian Merlak, bodo kot plačilno sredstvo v energetiki uporabne predvsem pametne pogodbe. Ker se bo pojavilo ogromno število transakcij, obstoječa tehnologija tega ne bo zmogla, saj verjetno tudi ni namenjena temu. Dr. Dejan Paravan iz družbe Gen-I je povedal, da uspeh družbe temelji na inovacijah, zato tehnologije veriženja podatkovnih blokov jemljejo kot zelo inovativne in perspektivne, zato želijo biti zraven in sodelujejo tudi pri mednarodnih projektih. Kot je še dejal, trenutno pri uporabi teh tehnologij vlada še določena previdnost, predvsem s stališča, kje točno lahko to tehnologijo uporabljamo. Treba je najti vez med samo tehnologijo in uporabno vrednostjo. Sogovorniki so se strinjali, da pomanjkanje regulative ne ovira še večjega razvoja novih tehnologij. Kot je dejal Damian Merlak, popolnoma brez regulative zagotovo ne gre. Potrebujemo je le toliko, kot je nujno potrebno, da se izločijo slabi igralci. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov zahteva določena tehnična znanja, ki se jih ni mogoče naučiti čez noč, zato se podjetja, ki so aktivna v tem segmentu, srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra.

Ob koncu razprave so sogovorniki izpostavili, da je konkurenčna prednost Slovenije pri razvoju teh novih tehnologij njena majhnost in fleksibilnost, kar bi lahko izkoristili in postali zanimivi za velike tuje vlagatelje in zagonska podjetja, ki bi tu preverjala svoje modele.




Distribucijska omrežja najbolj v vrtincu sprememb

Aktivni odjemalec rešuje  izziv prožnosti

V sredo, 31. 1. je potekal že 5. forum o regulativi v energetiki, ki se ga je udeležilo rekordnih 120 ekspertov, ki delujejo na področju naprednih energetskih rešitev.

Preberite si aktualne izjave govorcev in udeležencev.

Prisluhnili so naprednim predstavitvam direktorice slovenskega regulatorja, mag. Duška Godina, in evropskega regulatorja, g. Alberto Pototschnig, mednarodnemu vodilnemu ekspertu dr. Konstantinu Petrovu ter  vodilnim v energetiki: mag. Aleksander Mervar, ELES, mag. Jože Dimnik, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Boris Sovič, Elektro Maribor, ki so naslovili tudi pomembno finančno ekonomsko ozadje, ki je potrebno za napredne rešitve energetskih omrežij, ki bodo omogočili prehod v brezogljične energetske rešitve ter vključitev aktivnega odjemalca.

  

Aktivni odjemalec je bil tudi fokus popoldanskega dela, kjer so vizijo za naprej predstavili mag. David Batič iz Agencije za energijo, Tadej Šinkovec iz Elektra Ljubljana, dr. Dejan Paravaniz GEN-I ter dr. Robert Golob iz GEN-I. Bojan Kuzmič iz Agencije za energijo in Mitja Prešeren iz Elektro Maribor sta naslovila tudi za to potrebne nove načine obračunavanja omrežnine, ki bi jih vsaj delno morali vključiti že v nov regulativni okvir leta 2019.

  

Strokovno omizje o aktivnem odjemalcu je privedlo do zaključka, da tehnološke rešitve za aktivnega odjemalca že danes obstajajo, npr. v Angliji jih že intenzivno udejanjajo, inženirji so v tem trenutku sposobni zadevo rešiti, je pa potrebna za to v Sloveniji ambicija, drznost in skupna odločitev, da stopamo v tej smeri. Aktivni odjemalec je namreč lahko tudi pomemben vir zagotavljanja potrebne prožnosti zaradi vedno večjih sprememb v omrežjih kot posledica razpršenih obnovljivih virov, uporabe e-vozil, shranjevalnikov ter drugih trajnostnih rešitev.
Oglejte si foto utrinke z dogodka in prispevke govorcev.