“Think-tank” srečanje inovativnih na področju energetike 2019

Ker so inovacije ključne za zeleno energetsko transformacijo, se 9. oktobra na Brdu pri Kranju udeležite 11. vodilnega srečanja inovativnih na področju energetike v Sloveniji.

PRVIČ Letos s pomočjo vodilnih strokovnjakov in podjetij premierno izpostavljamo:

  • novosti japonsko-slovenskega projekta NEDO in 5 novih funkcionalnosti omrežij,
  • primer prvega samooskrbnega otoka Porto Santo (Renault),
  • in praktični pristop, kako se pametno lotiti inovativnosti ter digitalizacije.

Z vami bo več kot 25 vodilnih govorcev in seznanili se boste lahko z več kto 15 primeri inovacij. Oglejte si novosti programa.

Seznanite se z revolucionarnimi novostmi inovacij in se srečajte z vodilnimi strokovnjaki, odločevalci, predstavniki industrije, znanosti in inovativnimi prebojniki. Lani je srečanje privabilo že preko 170 udeležencev.

Cenejša prijava do 27. septembra
Do 27. septembra ujemite ugodne cenejše prijave. Oglejte si utrinke prejšnjih srečanj v izjavah udeležencev in govorcev.

Vaš nastop – zadnji 2 prosti mesti
Če imate na področju energetskih rešitev novo poslovno ali tehnološko rešitev, prijavite vaš nastop. Na povezavi Poziv za vaš nastop najdete Navodila s prijavnico. Pridružite se že prijavljenim uglednim podjetjem. Na razpolago še zadnji dve prosti mesti.

Preberite več informacij o vašem nastopu in razpisanih temah. Vsaj do 27. septembra pošljite prijavnico za predstavitev in ujemite vaše mesto za nastop. Oglejte si, kaj so o nastopu povedali lanski zmagovalci!

 

Udeleženci bodo izbrali nagrajenca za najboljšo inovacijo s področja energetskih rešitev za leto 2019.

Katerih 5 ugodnosti pridobite z vašim nastopom na Inovaciji energetike ‘19?

  • Vključimo vas v kampanjo dogodka, ki zajema več tisoč e-naslovov vodilnih deležnikov
  • Brezplačna delavnica za nastopajoče – vaš učinkovit nastop (vrednost najmanj 250 EUR)
  • Z nastopom učinkovito dvigujete vaš ugled in prepoznavnost vaše inovacije/organizacije
  • Ugodna udeležba in dodatna ugodna vstopnica z več kot 70-odstotnim popustom
  • Kandidirate za nagrado občinstva “najboljša inovacija 2019”.

Zagotovite si vaše mesto v programu 11. vodilnega srečanja inovativnih na področju energetike.

  

 

Vodilni forum za vaše priložnosti OVE

Brezogljična prihodnost in sončna doba v Sloveniji?

V Ljubljani je 14. maja potekal 9. vodilni forum Energetika in okolje, na katerem so ugledni strokovnjaki iz domovine in tujine razpravljali o priložnostih in izzivih povezanih z naraščajočim številom obnovljivih virov na poti dekarbonizacje, ki bo edina lahko okoljsko rešila in zaznamovala 21. stoletje. Povzetek si lahko preberete v nadaljevanju, kot tudi fotoutrinke. Več najdete tudi na povezavi prispevki in javnost.

Da bomo ambiciozne cilje glede deleža obnovljivih virov in razogljičenja družbe lahko dosegli le z jasno in med deležniki usklajeno razvojno strategijo, so izpostavili strokovnjaki 9. foruma Energetika in okolje. Mag. Aleksander Mervar je poudaril, da smo priča nasprotovanju vsemu in pozabljamo, da je Slovenija neto uvoznica električne energije ter, da smo glede izrabe obnovljivih virov omejeni na hidroenergijo, sonce in nekaj vetra.

Fotovoltaika podira rekorde in izzivi brezogljičnosti
Da je 21. stoletje sončno stoletje, pa je poudaril dr. Marko Topič, pri čemer se je število sončnih elektrarn v zadnjih dveh letih skokovito povečalo. To gre pripisati hitremu zniževanju cen sončnih panelov in spremljajoče opreme, saj se je cena panelov v desetih letih znižala kar za 70 odstotkov, s čimer postajajo sončne elektrarne vse bolj konkurenčne drugim virom tudi v državah z manj sončnih dni. Dr. Robert Golob je izpostavil, da je največja prednost sončnih elektrarn ta, da je lahko z vidika izrabe prostora povsem nevtralna in odjemalcem omogoča aktivno vlogo. Možnosti za namestitev sončnih elektrarn je še ogromno, in sicer ne le na individualnih hišah oziroma z integracijo v stavbe, temveč tudi na poslovnih objektih in degradiranih območjih. Ključnega pomena za boljšo integracijo tovrstnih elektrarn v omrežje je digitalizacija in učinkovitejša obdelava obstoječih podatkov.

 
Kot je povedal predstavnik ministrstva za infrastrukturo mag. Erik Potočar, nas pri izpolnjevanju ciljev glede doseganja dogovorjenega deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije v prihodnje čakajo veliki izzivi, saj naj bi na evropski ravni ta delež do leta 2030 dosegel 32 odstotkov. Slovenija lahko pričakuje najmanj 30-odstotni delež, pr čemej je delež konec leta 2017 znašal 21,5 odstotka, v zadnjih nekaj letih pa smo ta delež uspeli povečati zgolj za odstotek in pol. Z drugimi besedami bi morali proizvodnjo iz obnovljivih virov povečati za 2 TWh do leta 2025, kar se sliši neuresničljivo. In kje smo trenutno pri pripravi nacionalno energetsko podnebnega načrta? Že do konca leta moramo evropski komisiji poslati končni dokument s konkretnim opisom ukrepov za dosego ciljev, hkrati pa mora načrt biti usklajen z dolgoročno strategijo o zmanjšanju emisij do leta 2050. Mag. Duška Godina iz Agencije za energijo je dejala, da je treba razmišljati o ustrezni zakonodaji, kjer v ospredje stopa tudi priprava novega koncepta trga z vključevanjem aktivnih odjemalcev, ki dobivajo novo vlogo v smislu zagotavljanja prožnosti. Ob tem je še poudarila, da gre pri odločitvah glede prihodnjih investicij za vprašanja odgovornosti do okolja in celotne družbe, saj na koncu vsak strošek bremeni uporabnika.

Obnovljivi viri že spreminjajo model trga
Mag. Borut Rajer, Borzen, je povedal, da obnovljivi viri vplivajo na spremembe na trgu, saj že predstavljajo četrtino vseh instaliranih zmogljivosti, polovica vseh novih investicij se nanaša na naložbe v obnovljive vire in ta delež naj bi se v prihodnje še povečeval, narašča tudi delež naprav namenjenih samooskrbi in nastaja trg novih storitev, v katerega se vključujejo posamezni agregatorji. Dr. Matjaž Eberlinc iz Hse je povedal, da se zaradi težav z umeščanjem novih objektov v prostor vse bolj osredotočajo na digitalizacijo in optimizacijo poslovnih procesov na obstoječih objektih s ciljem doseganja pozitivnih sinergijskih učinkov. Uroš Podgoršek iz Elesa je predstavil koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil, ki so ga razvili z zavedanjem, da bo množična e-mobilnost vplivala tudi na dogajanja v omrežju, pri čemer je temeljno izhodišče, da bo v prihodnosti 80 odstotkov polnjenj e-vozil potekalo na zasebnih polnilnicah, ki jih bo treba ustrezno vključiti v sistem oziroma trg storitev. Alenka Loose iz mestne občine Ljubljana, je izpostavila projekt energetske prenove stavb v njihovi lasti, ki so ga uspešno izpeljali s sklenitvijo energetskega pogodbeništva s Petrolom in Resalto ter pridobitvijo kohezijskih sredstev. Obnovili so kar 48 objektov, vrednost projekta pa je znašala 15 milijonov evrov ter je zaradi obsega obnove bil tudi nagrajen na ravni EU.

Primer mesta Dunaj
Da je mogoče z uvedbo sodobnih tehnologij precej izboljšati učinkovitost in tudi ekonomiko posameznih projektov, je v nadaljevanju izpostavil dr. Ruzbeh Rezania iz Wien Energie, ki se poleg dobave električne energije in plina 380 tisoč odjemalcem na Dunaju, ukvarja tudi z e-mobilnostjo, dobavo toplotne energije in hlajenjem. Njihov cilj je, da bodo do leta 2030 delež obnovljivih virov energije v ogrevanju povečali na 40 odstotkov ter dosegli 35-odstotni delež pri proizvodni električne energije. Namestili so največjo toplotno črpalko v srednji Evropi in izvedli integracijo drugih alternativnih virov energije v sistem daljinskega ogrevanja avstrijske prestolnice, kot je tudi izraba toplote kanalizacijskih vodov, s čimer niso bistveno izboljšali le ekoloških, ampak tudi ekonomske parametre svojega poslovanja.

Izzivi obnovljivih virov in umeščanje
Bogdan Barbič, HESS, je povedal, da hidroelektrarne z eno potezo izpolnjujejo tri ključne sestavine za obstoj človeštva, in sicer ohranjajo vodo, proizvajajo energijo in z namakanjem omogočajo tudi proizvodnjo hrane. Kot je dejal, se je večnamenski projekt izgradnje verige petih hidroelektrarn na spodnji Savi začel že leta 2002, pri čemer je bilo prvotno načrtovano, da bi eno elektrarno zgradili na štiri leta, a se je po spodbudnem začetku zaradi zamud pri izdaji dovoljenj začelo vse bolj zapletati. Tako je prva elektrarna od pobude do začetka obratovanja potrebovala šest let, zadnja, HE Mokrice verjetno že kar osemnajst let. Da so postopki umeščanja energetskih objektov v prostor nesprejemljivo dolgi in od investitorjev zahtevajo vrsto različnih študij je na okrogli mizi z naslovom Ambicije dekarbonizacije in realnost opozoril tudi direktor Elesa mag. Aleksander Mervar. Veliko se govori o dekarbonizaciji in povečevanju deleža obnovljivih virov, je dejal mag. Mervar, na drugi strani pa smo priča nasprotovanju vsemu in pozabljamo, da je Slovenija neto uvoznica električne energije ter, da smo glede izrabe obnovljivih virov omejeni na hidroenergijo, sonce in nekaj vetra. Da virov nimamo na pretek, je bil mnenja tudi mag. Rok Vodnik iz Petrola. Z vpeljavo obnovljivih virov močno zaostajamo za razvitimi državami, pri čemer še nimamo niti jasno postavljene nacionalne strategije. Tudi zaradi tega in omenjenih zapletenih postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj se Petrol z naložbeno politiko v OVE pa tudi z izvajanjem ukrepov učinkovite rabe energije vse bolj usmerja v sosednje regije. Zavedati se je treba, je dejal mag. Vodnik, da obnovljivi viri postajajo vse bolj konkurenčni, zamude pri njihovem uvajanju pa pomenijo tudi določena cenovna tveganja. Da se nekaj glede tega vendarle da narediti, je dejal dr. Peter Novak iz Energotecha, je dokaz postavitev tovarne Magna v enem letu na najboljšem kmetijskem zemljišču. Zavlačevanje z izgradnjo energetskih objektov je tako po njegovem mnenju zgolj posledica dejstva, da nimamo izdelane jasne energetske strategije, ki bi bila podprta tudi s političnimi odločitvami. Pomanjkanje strateškega energetskega dokumenta, je dejala mag. Tanja Bolte iz Ministrstva za okolje in prostor, povzroča precej preglavic tudi zaposlenim v pristojnih organih, pri čemer bi takšen dokument, ki bi bil usklajen z vsemi ključnimi deležniki, nujno potrebovali. Ob tem je opozorila, da je v pripravi zakon o ohranjanju narave, spreminja se gradbeni zakon in prostorska zakonodaja in bo treba doreči, kaj dejansko želimo. Dr. Tomislav Tkalec iz Fokusa pa je izpostavil, da na energetskem konceptu delamo že kar nekaj časa, pa smo še vedno na točki nič, kar kaže na pomanjkanje dolgoročne vizije. Vsi sodelujoči so se sicer strinjali, da bomo morali v kratkem že zaradi zahtev EU vendarle ključne stvari doreči in sprejeti nek razvojni dokument ter se ga bomo morali, če resnično želimo izpolniti zastavljene cilje, potem tudi držati. Pot do njega pa ne bo lahka, ker smo priča velikemu pomanjkanju zaupanja vseh in zato tudi nasprotovanja vsemu.

 

 

2. Konferenca o blockchain in novih tehnologijah v energetiki '19
Ljubljana, 20. marec, 2019


Druga »think tank« konferenca o uporabi novih tehnologij v energetiki je bila namenjena iskanju odgovorov na vprašanje, kako v času vse večje digitalizacije družbe in energetskega sektorja izrabiti priložnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije.

Deset vodilnih strokovnjakov je ambicioznim na področju digitalizacije energetike predstavilo zadnje trende ter sveže primere uporabe tehnologij veriženja podatkovnih blokov v energetiki in drugih panogah: dr. Marko Grobelnik, IJS, ter dr. Miha Troha, Comcom, o umetni inteligenci in njeni uporabi v energetiki; Dejan Podgoršek, IBM, o ključnih komponentah za dober blockchain projekt ter pametnih omrežjih, dr. Matevž Pustišek in Klemen Dolenc, FE UL, o zadnjih trendih v razvoju interneta in pametnih pogodbah, Klemen Zajc, Netis, o prednostih decentralizirane komunikacije, ki jo prinaša uporaba blockchain tehnologij, ter o modulu za polnjenje e-vozil, ki so ga razvili z GEN-I, mag. Gorazd Ažman iz Elesa o pomenu regulative za vpeljavo novih tehnologij, dr. Andrej Bregar, Informatika, o prototipu veriženja blokov za izmenjavo podatkov na trgu z električno energijo. Devid Palčič, Robotina o platformi ROX Universe, ki digitalne dvojčke naprav »pametno« povezuje tako, da komunicirajo med sabo in učinkovito prilagajajo odjem energije (ali pa druge storitve) in Jaka Mele iz CargoX o izvrstnem primeru platforme, ki temelji na veriženju blokov, iz logistike.

Kot smo ugotovili ob zaključnem omizju, tehnologije že danes omogočajo, da električnih števcev v kratkem ne bi več potrebovali, storitve se širijo »za metrom«. Ali bo tovrstnemu bliskovitemu tehnološkemu razvoju sledila regulativa? Nadaljujemo ob naslednjem snidenju marca 2020!

Hvala vsem, nastopajočim in udeležencem, za sodelovanje in doprinos k uspešnemu dogodku.

A13I5980_resize.jpg A13I6014_resize.jpg
A13I6220_resize.JPG A13I6054_resize.jpg

 

6. forum Energetika in regulativa '19

Vabimo vas, da se na edinem tovrstnem forumu v Sloveniji med prvimi seznanite z novostmi regulative omrežij in energetskega trga v Sloveniji za 2019. Ujemite zadnjo prijavo!

Rezervirajte si 30. januar za aktualne novosti regulative v energetiki!
Forum je pravočasna priložnost za vaš prenos znanja in praktičnih izkušenj. Pridružite se 100+ ključnim predstavnikom omrežnih in tržnih deležnikov, ki se tradicionalno udeležijo foruma.

NOVO O novostih trga z elektroenergetsko prožnostjo.
Namesto postavitve nove transformatorske postaje naj bi distributer na javnih razpisih tudi od končnih odjemalcev kupoval storitev prožnosti. Kako bo to regulirano? Zakaj to bistveno spreminja poslovne modele tako za odjemalce, kot tudi za distributerje?

Govorci so vodilni slovenski in mednarodni strokovnjaki
Forum bo priložnost za pojasnitev nekaterih aktualnih vprašanj elektroenergetskih in plinskih podjetij, ki lahko bistveno vplivajo na uspešnost izvajanja reguliranih in tržnih dejavnosti. Z nami bodo predstavniki Agencije za energijo, vpletenih državnih institucij, kot tudi predstavniki industrije, tržnih in reguliranih podjetij ter drugih deležnikov trga.

Oglejte si program, kdo so govorci in se prijavite tukaj.

Zadnja priložnost za prijavo: ujemite zadnjo prijavo do torka 29. januarja do 14.00 ure. Oglejte si več o kotizacijah.

B64B1539.JPG B64B1541.JPG
B64B1636.JPG B64B1673.JPG


9. Forum o novostih energetskega prava za 2019

Tektonski premiki v EU tudi na pravnem področju energetike

Na Brdu pri Kranju je v sredo, 29. 11. 2018, v organizaciji Prosperie potekal že 9. vodilni forum Energetika in pravo, ki je namenjen obravnavi aktualnih energetsko-pravnih vprašanj. Da se na tem področju dogajajo pomembni tektonski premiki, kot posledica vedno večjih okoljskih in podnebnih zahtev, je bila skupna ugotovitev udeležencev foruma. Mag. Bojan Kumer iz Ministrstva za infrastrukturo je napovedal prvo novelacijo energetskega zakona v prvi polovici prihodnjega leta. Mag. Ana Stanič pa je izpostavila revolucionarne nove sodbe sodišč v Evropi, ki povečujejo zahteve in odgovornost držav ter energetskih družb glede podnebnih in okoljskih vplivov. O velikih spremembah, ki jih bo prinesla uvedba aktivnega odjemalca, je udeležence seznanila mag. Manca Konjar. Andrej Seršen iz Službe Vlade RS za zakonodajo je poudaril, da je potrebna pri pripravi predpisov še pred njihovim sprejemom celostna ocena njihovih učinkov.

Več zanimivosti preberite tukaj.

A13I3068.JPG A13I3063.JPG
A13I3081.JPG A13I3154.JPG

 

Treba je premagati strah pred novostmi in izrabiti priložnosti

REC prejel naslov za najboljšo inovacijo na področju energetike '18

Na Brdu pri Kranju je 10. oktobra potekalo že deseto vodilno srečanje o inovacijah v energetiki.

Da je treba premagati strah pred novostmi ter izrabiti številne priložnosti revolucionarnih sprememb na področju energetike in zelenih tehnologij, je bila skupna ugotovitev dr. Roberta Goloba iz GEN-I, dr. Igorja Papiča, rektorja ljubljanske univerze in dr. Iztoka Seljaka iz Hidrie.
Tako se na primer promet in energetika skozi e-mobilnost vedno bolj prepletata, kar vsem prinaša nove priložnosti. Znanja v Sloveniji je sicer veliko, žal pa se nam zatika pri njegovem prenosu v prakso. V Sloveniji in v Evropi smo prepočasni.

Dr. Lei iz največje energetske družbe na svetu, pa je izpostavil spremembe na Kitajskem, ki v smeri dekarbonizacije potekajo s svetlobno hitrostjo.

Podeljena priznanja za najbolj inovativne rešitve
Na srečanju je bilo predstavljenih dvanajstih primerov inovativnih rešitev. Udeleženci so največ glasov in prvo mesto podelilo Tinetu Andrijašiču iz podjetja REC za inovacijo Upravljalnik litijevega sistema v otočnih sončnih elektrarnah, drugo mesto Sandiju Kavaliču iz GEN-I za inovacijo Avtonomna polnilnica, ki deluje na osnovi blockchaina, in tretje mesto Tomažu Buhu iz Solvere Lynx za inovativne rešitve GemaLogic za fleksibilno upravljanje z energijo.

 

Spremembe na Kitajskem potekajo s svetlobno hitrostjo. Dr. Xianzhang Lei iz največjega energetskega podjetja na svetu iz Kitajske, ki zaposluje več kot 1,8 milijona ljudi, je poudaril, je kitajska vlada začrtala jasno pot v nizkoogljično prihodnost, pri čemer so z 330 GW instaliranih HE, 169 GW vetrnih elektrarn in 140 GW sončnih elektrarn že prvi na svetu, ambiciozne načrte pa imajo tudi v prihodnje. Sicer pa si je Kitajska v skladu s Pariškim sporazumom zastavila cilj pridobivanja 80 odstotkov energije iz obnovljivih virov do leta 2050 oziroma zamenjavo fosilnih goriv s čistejšo energijo ter zamenjavo klasičnih energentov z električno energijo, pri čemer se, podobno kot drugod, tudi sami srečujejo s številnimi izzivi. Število električnih vozil naj bi v naslednjih nekaj letih naraslo že na 5 milijonov. Kot je izpostavil, je ključ do rešitev predvsem digitalizacija procesov in tudi kombinacija obnovljivih virov z jedrsko energijo, ki naj bi bila poglavitni element zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskega sistema v prihodnje.

 

Za izdelavo baterij je na voljo dovolj različnih elementov. Dr. Miran Gaberšek iz Kemijskega inštituta je dejal, da je na voljo še cela vrsta drugih, manj redkih in cenejših elementov (cink, natrij, žveplo, magnezij), delovanje teh pa je bilo večinoma že uspešno preizkušeno v laboratorijskih razmerah. Za prehod tovrstnih tehnologij iz laboratorijskih okvirov in prototipov v industrijo so potrebna precejšnja sredstva, ki segajo v milijarde, kar je po njegovem tudi poglavitna ovira za njihov hitrejši preboj. V Sloveniji bi bilo smiselno čim prej oživiti pobudo o ustanovitvi nacionalnega baterijskega centra, ki bi se ukvarjal z razvojem hranilnikov prihodnosti.

Razkorak med povpraševanjem in proizvodnjo se povečuje
Na popoldanski okrogli mizi so udeleženci opozorili, da se poraba električne energije, kljub povečevanju energetske učinkovitosti, povečuje, s tem pa narašča tudi naša odvisnost. Da se primanjkljaj električne energije vse bolj kaže tudi v širši regiji je izpostavil Martin Novšak. Kot je dejal, se v GEN energiji zato resno ukvarjajo z izzivom, s katerimi viri lahko v prihodnje sploh pokrijemo potrebe, pri čemer se nadaljnja izraba jedrske energije kaže kot ena realnejših opcij. Mag. Andrej Ribič je izpostavil, da imamo znanja v energetskih vrstah dovolj in tudi uspešno gospodarstvo, ki je sposobno slediti novim izzivom, se pa precej zatika pri zagotavljanju predvidljivega poslovnega okolja. Pred distribucijo, ki je nosilec prehoda v nizkoogljično družbo, so velike investicije, sredstev zanje pa ni zagotovljenih. Proučiti bi morali več razvojnih scenarijev in zanje pripraviti tudi ustrezne možne rešitve, pa je bil mnenja mag. Uroš Salobir. Ob tem je izrazil bojazen, da se utegne sedanji dvig cen na grosističnih trgih, ki gre sicer v prid proizvajalcem, na drugi strani poznati na dodatnih pritiskih po znižanju omrežnine, to pa utegne negativno vplivati na nadaljnji razvoj omrežja. Oglejte si več o 10. Inovaciji in fotoutrinke.